Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

bakalá glej bakalár
balerínka balerínke samostalnik ženskega spola [balerínka]
    navadno v množini nizek poletni ali prehodni ženski čevelj z ravnim podplatom in zaobljenim prednjim delom
ETIMOLOGIJA: poenobesedeno iz balerinski čevelj po zgledu angl. ballerina shoe, iz balerina
bíkec bíkca samostalnik moškega spola [bíkəc]
    nedorasel samec goveda
ETIMOLOGIJA: bik
enoróg enoróga samostalnik moškega spola [enorók enoróga]
    mitološko bitje s konjskim ali jelenjim telesom in rogom na sredini čela; SINONIMI: samorog
ETIMOLOGIJA: en + rog
gazéla1 gazéle samostalnik ženskega spola [gazéla]
    1. vitek, hiter kopitar z votlimi koničastimi rogovi, rjavkastim hrbtom in belim trebuhom, ki živi v Afriki in Aziji; primerjaj lat. Gazella
    2. ekspresivno vitka, visoka, privlačna ženska
    3. ekspresivno hitro rastoče, uspešno podjetje
STALNE ZVEZE: skokonoga gazela, thomsonova gazela, Thomsonova gazela
FRAZEOLOGIJA: teči kot gazela
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Gazelle, frc. gazelle in špan. gacela iz arab. g̣azāla - več ...
gobán gobána in gobàn gobána samostalnik moškega spola [gobán] in [gobàn]
    1. goba, navadno z rjavim klobukom, svetlejšim betom in trosovnico iz cevk, ki z zorenjem rumeni in pozeleni; primerjaj lat. Boletus
      1.1. ta goba kot hrana, jed
STALNE ZVEZE: borov goban, črni goban, jesenski goban, kraljevi goban, lepi goban, leponogi goban, poletni goban, rumeni goban, vražji goban, žametasti goban
ETIMOLOGIJA: goba
íbis íbisa samostalnik moškega spola [íbis]
    1. iz zoologije ptica z dolgimi nogami, upognjenim vratom in dolgim tankim kljunom, ki živi v gozdovih in močvirjih; primerjaj lat. Threskiornithinae
    2. močvirska ptica z belim perjem, golo črno glavo in dolgim črnim kljunom, ki živi v Afriki; primerjaj lat. Threskiornis aethiopica; SINONIMI: iz zoologije sveti ibis
STALNE ZVEZE: sveti ibis
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Ibis in lat. ībis ter gr. ĩbis iz egip.
kárželj káržlja tudi kárželjna samostalnik moškega spola [káržəl]
    1. iz biologije užitna goba z belim ovojem, oranžnim klobukom in rumenkastim betom; primerjaj lat. Amanita caesarea; SINONIMI: iz biologije knežja mušnica
      1.1. ta goba kot hrana, jed
ETIMOLOGIJA: iz star. kajžerl, kar je prevzeto iz nem. Kaiserling iz Kaiser ‛cesar’, po zgledu lat. Amanita caesarea, dobesedno ‛cesarska mušnica’, po rimskem cesarju Klavdiju, ki je leta 54 umrl zaradi zastrupitve z gobami - več ...
Knáfelčev Knáfelčeva Knáfelčevo pridevnik [knáfəlčeu̯ knáfəlčeva knáfəlčevo]
STALNE ZVEZE: Knafelčeva markacija
ETIMOLOGIJA: po kartografu in planincu Alojzu Knafelcu (1859–1937)
kostánjevka kostánjevke samostalnik ženskega spola [kostánjeu̯ka]
    1. jurčku podobna užitna goba s temno rjavim klobukom, svetlo rjavim koničastim betom in belkastim mesom, ki na prerezu pomodri; primerjaj lat. Boletus badius
    2. iz zoologije raca s temno rjavim perjem, belim trebuhom in manjšo belo progo na krilih; primerjaj lat. Aythya nyroca
ETIMOLOGIJA: kostanj
krškopóljski krškopóljska krškopóljsko pridevnik [kərškopólski] STALNE ZVEZE: krškopoljski prašič
ETIMOLOGIJA: po dolini Krško polje
kúkmak kúkmaka samostalnik moškega spola [kúkmak]
    1. iz biologije lističasta goba z navadno gladkim belim ali rjavkastim klobukom in trosovnico, ki z zorenjem temni; primerjaj lat. Agaricus; SINONIMI: šampinjon
STALNE ZVEZE: karbolni kukmak, poljski kukmak, travniški kukmak, veličastni kukmak
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz avstr. nem. Kugelmagen, Kuckenmucke, nejasnega izvora, morda iz lat. cucumago - več ...
magnézijev magnézijeva magnézijevo pridevnik [magnézijeu̯ magnézijeva magnézijevo] ETIMOLOGIJA: magnezij
marabú marabúja samostalnik moškega spola [marabú]
    1. iz zoologije večja ptica z belim perjem po telesu, črnim na perutih, golo glavo ter kožno vrečo pod kljunom, ki živi iz Afriki; primerjaj lat. Leptoptilos crumenifer
    2. zlasti v Zahodni Afriki islamski voditelj in učitelj
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Marabu) iz frc. marabout, to pa iz arab. murābiṭ ‛menih vojak’ iz ribāṭ‛samostanska utrdba na meji’
markácija markácije samostalnik ženskega spola [markácija]
    barvno znamenje za označevanje zlasti planinskih, pohodniških poti
STALNE ZVEZE: Knafelčeva markacija, zimska markacija
ETIMOLOGIJA: markirati
medenják medenjáka samostalnik moškega spola [medenják]
    1. piškot iz testa, v katero so vmešani med in dišave
    2. biskvitu podobno pecivo z dodatkom medu in dišav
ETIMOLOGIJA: med
múšnica múšnice samostalnik ženskega spola [múšnica]
    1. strupena goba z rdečim klobukom, pokritim z belimi krpicami, in obročkom na belem betu; primerjaj lat. Amanita muscaria; SINONIMI: iz biologije rdeča mušnica
    2. navadno v množini lističasta goba, ki zraste iz navadno belega ovoja; primerjaj lat. Amanita
STALNE ZVEZE: čokata mušnica, knežja mušnica, koničasta mušnica, panterjeva mušnica, pegasta mušnica, rdeča mušnica, rdečkasta mušnica, zelena mušnica
ETIMOLOGIJA: muha - več ...
očíščen očíščena očíščeno pridevnik [očíščen]
    1. ki nima več umazanije, odpadkov, neželenih snovi; SINONIMI: počiščen
      1.1. ki ima odstranjene neuporabne, neužitne dele
      1.2. ki ima odstranjene odvečne, neželene snovi v skrbi za osebno higieno, urejenost
      1.3. ki nima več česa odvečnega, nepotrebnega, neželenega sploh; SINONIMI: počiščen
ETIMOLOGIJA: očistiti
pastinák pastináka samostalnik moškega spola [pastinák]
    1. kulturna rastlina z deljenimi listi, rumenimi cvetovi v kobulastih socvetjih in rumenkasto belim korenom; primerjaj lat. Pastinaca sativa
      1.1. koren te rastline, zlasti kot hrana, jed
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. pastinaca < lat. pastināca, nejasnega izvora
pès psà samostalnik moškega spola [pə̀s]
    1. domača žival z ostrimi zobmi, ki laja in se goji za družbo, varovanje lastnine, lov
      1.1. samec te živali
    2. znamenje kitajskega horoskopa med petelinom in prašičem
STALNE ZVEZE: beli morski pes, bernski planšarski pes, grenlandski pes, hijenski pes, kitajski goli pes, leteči pes, mehiški goli pes, morski pes, morski pes orjak, orjaški morski pes, ovčarski pes, pastirski pes, perujski goli pes, portugalski vodni pes, prerijski pes, sinji morski pes, sivi grebenski morski pes, švicarski planšarski pes, tigrasti morski pes, veliki beli morski pes, veliki švicarski planšarski pes
FRAZEOLOGIJA: biti na psu, brezzobi pes, čakati (na koga, na kaj) kot pes na kost, garjav pes, gledati se kot pes in mačka, kdo, kaj ni vreden, da bi koga, kaj pes poscal, kot pes, kot pes na povodcu, kot pretepen pes, kot psa, kot stekel pes, lagati kot pes, lajati kot pes, pes čuvaj, pokazati, kam pes taco moli, priti na psa, ravnati s kom kot s psom, spraviti koga, kaj na psa, še pes ne povoha koga, vedeti, kam pes taco moli, zelen pes, zvest kot pes, živeti kot pes, Kakršen gospodar, takšen pes., Pes, ki laja, ne grize., Pes ima kosmata ušesa., Pes je človekov najboljši prijatelj., Psi lajajo, karavana gre dalje., Starega psa ne moreš naučiti novih trikov., Še pes ima rad mir pri jedi., Vsak izgovor je dober, pa če ga pes na repu prinese., V španoviji še pes crkne.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. pьsъ, hrv., srb. pȁs, rus. pës, češ. pes < pslov. *pьsъ iz ide. *pik'ó-, tako kot stind. piśá- ‛neka lisasta žival’ iz ide. korena *pei̯k'- ‛rezljati, risati, označevati’, glej pisati, prvotno torej ‛lisasta žival, lisko, piko’ - več ...
Število zadetkov: 214