Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ
belína -e ž (í) 
  1. 1. lastnost belega, bela barva: perilo blešči od beline; čista, mlečna, snežna belina; belina obraza, rjuhe, stene
  2. 2. redko kar je belo: pogledal je od strani, da se je zabliskala očesna belina; čez lase je vrgla tanko belino belo tkanino; črnilo se je razlezlo po belini po belem papirju
    ♦     agr. belo grozdje; belo vino; anat. bela živčna snov v osrednjem živčevju
SSKJ
belôba -e ž (ó) star. belina: beloba lilije
SSKJ
belóst in bélost -i ž (ọ̑; ẹ́) redko belina: belost snega
SSKJ
belôta -e ž (ó) knjiž. belina: belota snega; prosojna belota njenih lic
SSKJ
bleščèč -éča -e prid. (ȅ ẹ́) 
  1. 1. ki odbija iskrečo se svetlobo: bleščeč biser; bleščeči zobje; bleščeča belina snega; bleščeče kapljice rose; bleščeča kovina; z bleščečimi očmi je strmela vanj
    // ki močno sije: bleščeča luč, svetloba
  2. 2. knjiž. razkošen, sijajen: bleščeč dvorec, sprevod
    // ekspr. ki zaradi popolnosti vzbuja občudovanje: bleščeča domišljija, kultura; pesnik je bleščeč v izrazu / bleščeč uspeh; napovedujejo mu bleščečo prihodnost; bleščeča umetniška slava
    bleščéče prisl.: branilec je bleščeče branil obtoženca; bleščeče beli vrhovi gora; bleščeče črno perje
    ●     bleščeče beli prti zelo beli; prim. bleščati se
SSKJ
črnína -e ž (í) 
  1. 1. lastnost črnega, črna barva: črnina debel in belina sten; črnina dima; motna črnina oblek; pren. črnina misli
  2. 2. črna, žalna obleka: nositi črnino; obleči se v črnino; ni še odložila vdovske črnine
  3. 3. črno, temno vino: piti gosto črnino / metliška črnina
    // trta s temnim grozdjem: vinogradi so zasajeni s črnino / črnina se že barva
  4. 4. redko kar je črno sploh: črnina za nohtom; pren. imel je občutek, da blodi po črnini
SSKJ
járek -rka -o prid. (á) star. zelo svetel, bleščeč: jarka luč, svetloba; jarko sonce / jarka belina zob / jarek pogled / jarke barve živahne, žive
// močen, silovit: govoriti z jarko jezo; jarka sila njegove lirike / jarke besede
● knjiž. pokazati se v jarki luči zelo jasno, očitno
    járko prisl.: jarko zažareti; jarko bel
SSKJ
kápusov -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na kapus: kapusovi listi
♦ zool. kapusov belin dnevni metulj z belimi krili, katerega gosenice objedajo liste kapusnic, Pieris brassicae; kapusov goseničar žuželka, ki zalega jajčeca v gosenice kapusovega belina, Apanteles glomeratus
SSKJ
lastnóst -i ž (ọ̑) 
  1. 1. kar se relativno trajno kaže pri človeku zlasti v odnosu do ljudi, okolja glede na kako normo: delavnost je njegova glavna lastnost; imeti dobre, slabe lastnosti; vzgoja razvija otrokove pozitivne lastnosti; na zunaj je podoben očetu, po lastnostih pa materi / pog.: hvali lastnosti svoje hčere dobre lastnosti; zaradi svojih lastnosti vzbuja odpor slabih lastnosti
    // preizkušati lastnosti živali
    // kar se trajno kaže pri čem zlasti glede na uporabnost: gradilne lastnosti lesa; obratovalne lastnosti stroja; preizkusiti lastnosti ladje na poskusni vožnji
    // knjiž. kar se pri kom, čem trajno kaže sploh: biološke lastnosti zemlje; fizikalne in kemične lastnosti snovi; zaželene lastnosti rastlin; prenos lastnosti na potomstvo / dedne lastnosti ki se podedujejo
    // lastnost vode je, da je najgostejša pri štirih stopinjah Celzija značilnost
    ♦     biol. pridobljena lastnost nededna lastnost, pridobljena v življenju zaradi vplivov okolja; prirojena lastnost dedna ali nededna lastnost, ki jo ima osebek ob rojstvu
  2. 2. knjiž. kar kaj opredeljuje, da je tako, kot je: belina je lastnost belega
  3. 3. star. sposobnost, zmožnost: pripisovali so mu lastnost, da zna čarati
    ●     imeti lastnosti dobre gospodinje biti dobra gospodinja; zastar. v lastnosti kavalirja se je izkazal kot kavalir
SSKJ
mármornat -a -o prid. (á) ki je iz marmorja: marmornat kip; marmornata plošča / marmornato stopnišče
// tak kot pri marmorju: marmornata belina
SSKJ
nédrje -a s (ẹ̑) knjiž. (ženske) prsi: nedrje se ji je hitro dvigalo; belina njenega nedrja; pren. rudna bogastva v nedrjih zemlje
// prostor pod obleko na prsih: vzeti denar iz nedrja; vtakniti pismo v nedrje
SSKJ
rjávost -i ž (á) lastnost rjavega, rjava barva: rjavost debel; rjavost obraza in belina zob
SSKJ
sladkóren -rna -o prid. (ọ́) nanašajoč se na sladkor: sladkorna glazura; sladkorne kocke; sladkorna moka, raztopina / sladkorna belina / sladkorna tovarna / sladkorni bolnik diabetik
♦ agr. sladkorni trst in sladkorni trs tropska ali subtropska rastlina, iz katere se pridobiva sladkor; sladkorna pesa pesa, iz katere se pridobiva sladkor; gastr. sladkorna voda prekuhana sladkana voda z dodatkom začimb; med. sladkorna bolezen bolezen, pri kateri se zaradi nepravilne presnove ogljikovih hidratov čezmerno poveča količina sladkorja v krvi; vrtn. sladkorni grah grah z mehko, sočno luščino, pri katerem se uživa cel strok
    sladkórno prisl.: sneg se sladkorno beli; dieta za sladkorno bolne
SSKJ
snéžen -žna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na sneg:
  1. a) iti skozi snežni metež; snežni vihar; presenetila jih je snežna ploha / snežne padavine / zasul jih je snežni plaz; prebijati se skozi snežne zamete; snežna brozga / ekspr. snežne krpe; knjiž. snežna odeja / snežni plug naprava za odstranjevanje snega; snežna ograja ograja na strehi, ki zadržuje sneg
    // v težkih snežnih razmerah so se povzpeli na vrh; zima je bila hladna in snežna snežena
  2. b) snežna belina njene kože
    ♦     avt. snežne verige; gastr. snežne kepe slaščica iz kuhanega snega kepaste oblike in z dodatkom kreme; geogr. snežna meja meja, onstran katere sneg nikoli ne skopni; med. snežna slepota kratkotrajna oslepitev zaradi močnega bleščanja; vrtn. snežna modrica rastlina s suličastimi listi in številnimi modrimi cveti, Chionodoxa luciliae; zool. snežni leopard velika visokogorska himalajska zver z gosto dolgo dlako, Uncia uncia; snežna jerebica ptica, ki živi visoko v gorah in je poleti rjava, pozimi bela; belka
    snéžno prisl.: snežno beli zobje; snežno čist
SSKJ
sozvánjati -am nedov. (ā) knjiž., ekspr. ujemati se, skladati se: belina sten je sozvanjala s predmeti v sobi / v teh verzih sozvanjajo različni elementi skupaj skladno obstajajo
SSKJ
zamámen -mna -o prid. (á ā) knjiž.  
  1. 1. ki vzbuja poželenje: zamamna belina telesa
  2. 2. ki povzroča omamo; omamen: zamamne besede / zamamen vonj močen, prijeten
    zamámno prisl.: zamamno lepa ženska
SSKJ
zamólkel -kla -o [u̯kəu̯] prid. (ọ́) 
  1. 1. ki ima nizek, temen, neizrazit zven: zamolkel glas, zvok; zamolkel ropot; zamolklo grmenje / zamolkli udarci vesel; zamolklo trkanje
  2. 2. temen, neizrazit, brez leska: tapete v zamolklih barvah; zamolkla belina snega; zamolkla rdečica na obrazu
    // temne, neizrazite barve, brez leska: zamolkla polt / zamolkla svetloba
  3. 3. ekspr. ki se ne pojavlja v izraziti obliki: zamolkla bolečina / zamolkla grožnja v glasu
  4. 4. knjiž. za človeka zelo neprijeten; temen, mračen: zamolkli spomini / zamolkli časi
    ●     zastar. vrat si je ovil s šalom, da ne bi postal zamolkel hripav; zastar. danes si pa zelo zamolkel, še odgovoriš ne molčeč
    zamólklo prisl.: zamolklo govoriti, peti; zamolklo se odražati; zamolklo modre zavese; zamolklo siva svetloba
SSKJ
žarovít -a -o prid. (ȋ) knjiž.  
  1. 1. žarek, žareč: žarovita zarja na obzorju / žarovita svetloba / žarovito poletje sončno, zelo vroče
    // žarovita belina prta bleščeča
  2. 2. ognjevit: poslušati govor žarovitega poslanca / njegov jezik je pesniško žarovit / njeni žaroviti pogledi so ga omamljali bleščeči, žareči
Število zadetkov: 18