Zadetki iskanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
1. močno suniti, poriniti z roko z namenom, da pade: pahnil jo je, pa je padla; hotel ga je pahniti / ekspr. klobuk je pahnil nazaj porinil
// z močnim sunkom z roko narediti, da pade: pahnil ga je z balkona, vrha stopnic; pahnil jo je po tleh; pahniti koga v prepad; pren., ekspr. pahniti koga z lažnega piedestala
// v zvezi z od sebe odriniti, odsuniti: hotel jo je objeti, a ga je pahnila od sebe; jezno je pahnil knjigo od sebe / to misel je pahnila od sebe
2. nav. ekspr. narediti, povzročiti, da pride kdo v določeno stanje: pahniti koga v nesrečo, obup, pomanjkanje, smrt; pahniti državo v vojno / to dejanje ga je pahnilo v ječo
● ekspr. končno so ga pahnili iz službe odpustili; ekspr. pahniti koga s prestola vzeti mu oblast; ekspr. s svojim ravnanjem je pahnil obe hčeri od sebe odvrnil, odgnal; ekspr. ta poglavja so pozneje pahnili iz knjig so jih črtali, izpustili
- páhnjen -a -o:
pahnjen je bil v osamljenost; v beraštvo pahnjena družina
● ekspr. bil je malo pahnjen neumen, omejen
Slovenski pravopis
páhnjenost -i ž, pojm. (á)
1. 'rezultat dejanja' drúštvo
2. 'lastnost ali stanje' hujskáštvo, glagoljáštvo, junáštvo, kováštvo, pápeštvo, devíštvo, prekucúštvo
3. 'popredmetena lastnost ali stanje' beráštvo, skrbníštvo
4. 'prostor, mesto' tájništvo, posláništvo, predstávništvo; prim. ..stvo