- 1. daljša označena pot, na kateri se ob obisku določenih krajev, točk, vrhov zbirajo žigi
- 2. glavna prometna pot čez večje ozemlje
- 3. ekspresivno zaporedje, niz med seboj povezanih enot v okviru celote
Zadetki iskanja
eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika
Celotno geslo
eSSKJ
transverzála transverzále samostalnik ženskega spola [transverzála]
ePravopis – Slovenski pravopis
Celotno geslo
ePravopis
Bern
Predlog
Berna samostalnik moškega spolaPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
glavno mesto Švice
kanton v Švici
IZGOVOR: [bêrn] in [bêrən], rodilnik [bêrna]
BESEDOTVORJE: Bernčan, Bernčanka, Bernčanov, Bernčankin, bernski
Celotno geslo
ePravopis
Bernska konvencija
Predlog
Bernske konvencije samostalniška zveza ženskega spolaPRAVOPISNA OZNAKA: stvarno ime
mednarodni sporazum
dolgo ime Bernska konvencija za varstvo književnih in umetniških del
IZGOVOR: [bêrnska konvéncija], rodilnik [bêrnske konvéncije] in [bêrənska konvéncija], rodilnik [bêrənske konvéncije]
PRIMERJAJ: bernski
Celotno geslo
ePravopis
Bernska unija
Predlog
Bernske unije samostalniška zveza ženskega spolaPRAVOPISNA OZNAKA: stvarno ime
mednarodna zveza
IZGOVOR: [bêrnska uníja], rodilnik [bêrnske uníje] in [bêrənska uníja], rodilnik [bêrənske uníje]
PRIMERJAJ: bernski
Celotno geslo
ePravopis
Bernske Alpe
Predlog
Bernskih Alp množinska samostalniška zveza ženskega spolaPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
gorovje v Švici
IZGOVOR: [bêrnske álpe], rodilnik [bêrnskih álpe] in [bêrənske álpe], rodilnik [bêrənskih álp]
PRIMERJAJ: bernski
Celotno geslo
ePravopis
bernski
Predlog
bernska bernsko pridevnikIZGOVOR: [bêrnski] in [bêrənski]
ZVEZE: bernski planšarski pes
Celotno geslo
ePravopis
Bernsko višavje
Predlog
Bernskega višavja samostalniška zveza srednjega spolaPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
gorat predel v Švici
IZGOVOR: [bêrnsko višáu̯je], rodilnik [bêrnskega višáu̯ja] in [bêrənsko višáu̯je], rodilnik [bêrənskega višáu̯ja]
BESEDOTVORJE: bernskovišavski
PRIMERJAJ: bernski
Celotno geslo
ePravopis
Wengen
Predlog
Wengna samostalnik moškega spolaPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v Švici
IZGOVOR: [véngǝn], rodilnik [véngna]
BESEDOTVORJE: Wengenčan, Wengenčanka, Wengenčanov, Wengenčankin, wengenski
Slovenski pravopis
Pravopis
Bêrn -a m, zem. i. (é) |glavno mesto Švice|: v ~u
bêrnski -a -o (é)
Bêrnčan -a m, preb. i. (é)
Bêrnčanka -e ž, preb. i. (é)
bêrnski -a -o (é)
Bêrnčan -a m, preb. i. (é)
Bêrnčanka -e ž, preb. i. (é)
Pravopis
Pravopis
Mélbourne -na [bern] m, zem. i. (ẹ̑) |avstralsko mesto|: v ~u
mélbournski -a -o (ẹ̑)
Mélbournčan -a m, preb. i. (ẹ̑)
Mélbournčanka -e ž, preb. i. (ẹ̑)
mélbournski -a -o (ẹ̑)
Mélbournčan -a m, preb. i. (ẹ̑)
Mélbournčanka -e ž, preb. i. (ẹ̑)
Slovar jezika Janeza Svetokriškega
Svetokriški
Bern. krajšava osebno lastno ime Bernard: kar govori s. Bern. im. ed. (I/1, 82) ǀ gori saupije S. Bern: im. ed. (I/2, 54) → Bernard(us)
Svetokriški
takaj prisl. tukaj: Inu takaj gori saupije S. Bern: (I/2, 54) Verjetno tiskarska napaka namesto → tukaj
Svetokriški
vedeti vem nedov. 1. vedeti: Dauid je shelil vejdit nedol. gdu bo isvelizhen ǀ Ner poprei je treba veidit nedol. kaj je laſha ǀ Arzati ſo sheleli vejditi nedol. Kaj s'ena bolesan je mogla biti ǀ Raunu letu veiditi nedol. je shelel en bogaboyezh zhlovek ǀ Iest bi hotel radt vedit nedol. ǀ ti imash vèdit nedol. ǀ jest pak dobru vejm 1. ed., de tu Bug hozhe od naſs imèti ǀ veim 1. ed. de veliku gluhih, inu bres usheſſ ſe letukaj najde ǀ vem 1. ed. de G: Bug nihdar nemore obene rizhij poſabit ǀ jest nevejm +1. ed. kaj s'ena arznja je bila taista ǀ kaj menite de neveim +1. ed. kaj govorim ǀ Nevem +1. ed. kaj bi jest ſedaj imel rezhi ǀ Povej meni O ozha, kam hodi tvoj Syn po nozhi? Nevèm +1. ed. ǀ naveim +1. ed. aku moje imè sa gvishnu je sapiſſanu v' Bukvah teh isvolenih ǀ de bi eden navejm +1. ed. koku hudoben, inu greshen bil ǀ Iest navem +1. ed. ali ſo fable, ali pak hiſtorie ǀ vni ſmertni greh sa Kateriga ti dobru vejsh 2. ed., vener ſe neſpovejsh ǀ ieſt rat tebi verujem de nezh ne veish 2. ed. ǀ O'mogozhni krajl ti dobru vèsh 2. ed. vſy imamo vmrèti ǀ aku ti nevejsh +2. ed. gdu pak bo vedil ǀ neveish +2. ed. kaj pravio Dohtary ǀ ti nauesh +2. ed. Kej je Adam ǀ Bug ſam vej 3. ed. kaj s'ene misli ǀ G. Bug vshe vei 3. ed. kar my poterbuiemo ǀ zhlovik ima tulikain opravila de nevej +3. ed. kej mu glava ſtoj ǀ hudizh je njega obſedil, ali pak je obnoril, sakaj nevei +3. ed. kaj govori, inu kaj della ǀ vener ſam navej +3. ed. kam pojde ǀ bi ſe bal Boga, kateri sa vſe tu dobru vejde 3. ed.+ bi onneperpustil raunu taisto jamo mene pokopati ǀ vejmo 1. mn., de ſe je bila ſpovedala ǀ Samu tu veimo 1. mn. de vſi ſmo poklizani ǀ my uejmo 1. mn. ǀ my vejmò 1. mn. de G: Bug je vſmilen ǀ sdaj ſamy nevemo +1. mn. kej ſmo ǀ vy bote meni odgovorili, my nevejmo +1. mn. ǀ karkuli vejſte 2. mn. de sheni shal dei, letu vſak dan v'ozhij ij mezhete ǀ vy dobru veiſte 2. mn. de hudizh nej Bug, ampak vash ner huishi ſaurashnik ǀ Vy pak ſamy dobru vejste 2. mn. sakaj ste v'sakonski ſtan ſtopile ǀ Vſaj dobru veſte 2. mn. de leta deshelska Gospoiska tiga kir krade ga puſti na gauge obeiſſit ǀ aku vy nevejſte +2. mn. vam bom jeſt povedal ǀ Kaj neveiſte +2. mn., de jeſt ſim en karshenik ǀ neveste +2. mn. morebiti de on je bil en velik greſhiſhnik ǀ dobru vedò 3. mn., de takushnim greshnikom, inu greshnizam ta paklenski ogjn je perpraulen ǀ Kar vedo 3. mn. de nym dopade ǀ one dobru vejdò 3. mn., de v' nebeſſih ty isvelizheni pred Oblizham Boshim pojò ǀ Svetniki vedó 3. mn. koku oſtru ſodi ta praviza Boshia ǀ de ſi lih uedó 3. mn., de kar je umadesheniga pred oblizhe Boshie pritè nemore ǀ de ſi lih dobru vèdò 3. mn. kaj s'ena velika reva je kadar shena vidi mosha cellu letu bolniga, ali mosh sheno ǀ Morebiti de nevedo +3. mn. de ona je bila ena ozhitna greshinza ǀ nevedò +3. mn. de Angely is nebeſs ſo prishli ǀ navedò +3. mn. kam ſe obernit ǀ je dobru vejdil del. ed. m de sveta molitu od G: Boga sproſsi karkuli potrebuje ǀ David je veidil del. ed. m de G: Bug ſe tankaj najde ǀ nej vedil del. ed. m ali njega ime je sapiſsanu v' Bukvah tih Isvolenijh ǀ je bil prishal na tihim de obeden nej vèdel del. ed. m ǀ tudi Bug shenin vaſhijh dush nebode sa letu vedal del. ed. m ǀ ſi shivil po tvoj hudi naturi, kakor de bi nezh nevedil +del. ed. m ǀ Kakor de bi neuedil +del. ed. m Kij ſe naide ǀ nej na ſveiti karsheniga zhloveka, de bi neveidil +del. ed. m, de ſam Bug, inu obedn drugi samore greh odpuſtiti ǀ jest bi nevèdil +del. ed. m kaj bi zhlovik s'molitvo nemogal doſezhi ǀ de bi ti nevedel +del. ed. m gdu je leta Gospud ǀ ieſt guishnu bi navedil +del. ed. m sakai Chriſtus nam je letù sapovedal ǀ Ta ſruta nej vejdila del. ed. ž kaj je koſhna ǀ Letu je dobru vejdla del. ed. ž Rimska Gospa Lugretia ǀ Kadar je vidila to veliko zhast Krajla Salamona, nej vedila del. ed. ž, inu snala Kaj rezhi ǀ ſe je veidilu del. ed. s, kulikain taiſti danar vela ǀ Sta vejdla del. dv. m de letu mozhnu G. Bogu dopade ǀ de ſi lih ſte vejdili del. mn. m, de jest v'prizhe ſe najdem ǀ Arzati nej ſo vejdli del. mn. m Kaj sazheti ǀ de bi ludje veidili del. mn. m kaku oſtru G. Bug shtraifa takorshne greshne jeſike ǀ nei ſò nezh veidli del. mn. m od ſvetiga Piſſma ǀ ſo dobru vedili del. mn. m kar govori s. Bern. ǀ nej ſo vedli del. mn. m, inu snali Kej odgovoriti ǀ bo prishal ozhitnu de vſy bodo vèdilij del. mn. m, inu vidili ǀ kakor de bi sa letu nevedili +del. mn. m ǀ Kakor de bi nevejdili +del. mn. m, de vezhkrat S. Paulus nam pravi ǀ De ſi lih ludje bi sa letu neveidili +del. mn. m ǀ nej ſó vejdle del. mn. ž katero bi imele isvolit 2. poznati: de bi sledni vedul del. ed. m suojo srezho, ali nesrezho ǀ de bi vedli del. mn. m listnust, inu naturo vſijh stuarienijh rezhij
Geografski terminološki slovar
Geografija
Število zadetkov: 15
Dostopnost