Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo eSSKJ16
biti1 bijem nedovršni glagol
1. kdo/kaj; s prisl. določilom kraja s silo, močjo udarjati kam ali zadevati ob kaj; SODOBNA USTREZNICA: biti, tolči
1.1 kaj; kaj s silo, močjo zadevati (ob) kaj in povzročati škodo; SODOBNA USTREZNICA: biti
1.2 kaj; (s čim), s prisl. določilom kraja suvati, udarjati z nogami; SODOBNA USTREZNICA: brcati
2. kdo/kaj; koga/kaj, (s čim) udarjati koga/kaj z namenom povzročati bolečino; SODOBNA USTREZNICA: tepsti
2.1 navadno v zvezah z lice, obraz, obličje, kdo; kogatož., (na kaj, v kaj, po čem, s čim) udarjati koga v obraz, glavo s sramotilnim namenom
2.2 kdo; na koga napadati koga
2.3 kdo; kogatož. pobijati
2.4 nedov. in dov., kdo; koga/kaj, na koga, (s čim) prizadeti/prizadevati koga s kaznijo, nesrečami
3. kdo; (s čim), s prisl. določilom kraja udarjati po delih telesa z namenom izraziti (močno) čustvo; SODOBNA USTREZNICA: biti, tolči
3.1 v zvezah z bedra, ledovje udarjati po stegnih ali ledjih z namenom izraziti stisko, sram, žalost ali obup
3.2 v zvezi s prsi udarjati po prsih z namenom izraziti kesanje ali stisko, obup
3.3 v zvezi biti vkup/vkupe z rokami udarjati z eno roko, dlanjo ob drugo z namenom izraziti močno čustvo, navadno obup, strah, jezo ali ogorčenje zaradi česa
4. kdo; (na kaj) udarjati po glasbilu z namenom izvabljanja glasov; SODOBNA USTREZNICA: igrati
5. kaj; s prisl. določilom kraja s silo, močjo prihajati od kod in se širiti kam; SODOBNA USTREZNICA: biti
6. kaj pojavljati se z močnim zvokom (in močno svetlobo); SODOBNA USTREZNICA: treskati
FREKVENCA: 270 pojavitev v 25 delih
FRAZEOLOGIJA: biti koga v smrti , biti v vodo
Celotno geslo eSSKJ16
blizi3 povedkovnik
1. izraža majhno časovno oddaljenost; SODOBNA USTREZNICA: blizu
2. komu/čemu, pri kom izraža (duhovno) sorodnost, povezanost s kom; SODOBNA USTREZNICA: blizu
FREKVENCA: skupni pojavitveni sklop ↓
Celotno geslo Hipolit
brest (berst) samostalnik moškega spola
Vorenc
brest m, ulmus, -mi, berſt, berſtovina
Vorenc
brestovina ž, F2, ulmarium, -rÿ, vert ṡa berſtovino; ulmus, -mi, berſt, berſtovina
Celotno geslo Pohlin
brst1 [bȑst] samostalnik moškega spola

brst

Vorenc
brst m, F3, gemma, -ae, tudi berſt, popki, ozhiza na tertah; gemmare, gemmascere, berſt, ali popke gnati; profere groſsos, berſt naprei gnati, pognati
Vorenc
brst ž, malleoli, ſuha berſt
Celotno geslo eSSKJ16
brst -i samostalnik ženskega spola
1. nastavek lista, poganjka, komaj razvit iz popka; SODOBNA USTREZNICA: brst
2. suho, odpadlo vejevje; SODOBNA USTREZNICA: dračje, suhljad
FREKVENCA: 10 pojavitev v 4 delih
Celotno geslo eSSKJ16
dež -ja/-a (dež, daž) samostalnik moškega spola
1. padavine v obliki vodnih kapelj; SODOBNA USTREZNICA: dež
1.1 mn. dolgo časa trajajoči ali ponavljajoči se dež; SODOBNA USTREZNICA: deževje
2. s prilastkom velika količina česa padajočega, razsipajočega se; SODOBNA USTREZNICA: dež
FREKVENCA: 205 pojavitev v 20 delih
Celotno geslo eSSKJ16
dobiti -im/-odem (dobiti, dubiti) dovršni glagol
1. kdo; kaj postati imetnik česa neposredno danega ali poslanega; SODOBNA USTREZNICA: dobiti
1.1 kdo; kaj, (za kaj, s čim) postati imetnik/nosilec česa tako, da se plača dogovorjena cena ali opravi dogovorjeno dejanje; SODOBNA USTREZNICA: dobiti, kupiti
2. s širokim pomenskim obsegom, kdo; koga/kaj, v kaj, s prisl. določilom načina postati bogatejši
2.1 za kako stvar; SODOBNA USTREZNICA: dobiti
2.1.1 kaj; komu [smiselni osebek] omogočiti, da kdo postane bogatejši za kaj
2.2 za kako lastnost, občutje
3. s širokim pomenskim obsegom, kdo; komu, koga/kaj, s prisl. določilom načina s prizadevanjem, dejavnostjo (koga) priti do česa; SODOBNA USTREZNICA: doseči, pridobiti
4. kdo; kogatož., s prisl. določilom načina vzbuditi pri kom pozitiven, naklonjen odnos do koga/česa; SODOBNA USTREZNICA: pridobiti
5. v zvezah z otrok, sin, mož ipd., kdo; kogatož. začeti biti v sorodstvenem odnosu s kom; SODOBNA USTREZNICA: dobiti
6. kdo/kaj; kaj, s prisl. določilom načina prejeti denar ali blago, navadno za opravljeno delo; SODOBNA USTREZNICA: zaslužiti
6.1 ekspresivno, navadno v zvezi s kruh, kdo; kaj, s prisl. določilom načina zaslužiti (za) osnovne materialne dobrine za preživetje
6.2 kdo; kogatož., s prisl. določilom načina z dejavnostjo postati vreden koga; SODOBNA USTREZNICA: prislužiti si
7. kdo/kaj; kaj, na čem z uspehom končati določen proces, v katerem nastopata dve nasprotni strani; SODOBNA USTREZNICA: zmagati
8. kdo; koga/kaj, s prisl. določilom načina z bojem spraviti tuje ozemlje pod svoj nadzor, vpliv; SODOBNA USTREZNICA: zavzeti, osvojiti
8.1 kdo; koga/kaj, (s čim) odvzeti komu/čemu prostost; SODOBNA USTREZNICA: ujeti, zajeti
8.2 kdo; komu, kaj narediti, da kdo nima več česa proti svoji volji; SODOBNA USTREZNICA: zaseči
9. z oslabljenim pomenom, kdo; kaj, s prisl. določilom načina izraža uresničenje dejanja, dogajanja, stanja ali udeleženost pri dejanju itd., kot ga določa (glagolski) samostalnik; SODOBNA USTREZNICA: dobiti
FREKVENCA: približno 1300 pojavitev v 43 delih
Vorenc
gnati nedov., F49, agitare, naprei gnati, ſem ter tiá gnati, metati; catharticus, -a, -um, kar ṡhene, ali purgèra; circumagere, okuli gnati; circumagit, okuli ṡhene; dentire, ṡobè raſteozhe iméti, ṡobè vun gnati; eminari, goniti, gnati: tudi ſe groṡiti; florescere, ṡazheti zviſti, zime gnati; folia arborum exeunt, perje na drevju vun ṡhene, drevje odganîa; gemmare, gemmascere, berſt, ali popje gnati; medicamentum relaxans, vel laxativum, [arcnija] katera h'ſtollu ṡhene; minare, goniti, gnati; pabulari, paſti, pokladati, na paſho gnati; pellere, gnati, tirati; procurrere, mimú tezhi, vunkai gnati
Vorenc
očice s, F2, gemma, -ae, tudi berſt, popki, ozhiza na tartah; ocellus, -li, ozheṡze, ozhize
Vorenc
pognati2 dov., F3, egerminare, iṡhajati, ẛelenîe pognati, vunkai ṡelenîe gnati; proferre groſsos, berſt naprei gnati, pognati; propago, -nis, mladiza, ene ſtare terte poloṡhenîe, de nove mladize poṡhene
Vorenc
popek2 m, F8, gemma, -ae, tudi berſt, popki, ozhiza na tertah; gemmare, gemascere, berſt, ali popke gnati; nympha, en malu reṡzviten popek na roṡhi; oculi arborum, popki na drevji; oculi ramorum, popki na vejah; panicula rosarum, mah, ali volna v'gartroṡhnih popkih; utriculi, ty neraṡzviteni popki per roṡhah; verticillum, -li, vel verticillus, -li, en ſhirok, okrogli roṡhni popik
Vorenc
suh prid., F36, arbor arida, enu ſuhu drivú; aridus, ſuh, poſuſhen; fauces arent, ſo ſuha uſta ali gerlu; maceria depulsa, en ſuh pres apna podert ṡyd; malleoli, ſuha berſt; perfervida aestas, cilú ſylnu vrozhe inu ſuhu leitu; siccus, -a, -um, ſuh, sicca, ſuha; sitiens, -tis, ſuh od ṡheje; torridus, -a, -um, ſúh, poſuſhen
Število zadetkov: 16