Zadetki iskanja
Vorenc
beseda ž, F85, catechumenus, eden s'beſſédo podvuzhen, dokler ſhe nei kerṡzhen; cavillum, ena fershmaihtna, ẛramotna beſſéda; dictio, ena beſſéda, ali rezhenîe; elapsa verba, nepremiſhlene beſſéde; excipere verbis, s'beſſédo pokregati; gloſsema, -tis, ena teshka beſséda k'jslaganîu tega piſma; inania verba, marṡikake praṡne beſſéde; inconstanter loqui, neobſtojezhnu govoriti, per eni beſſédi neobſtati; ineptia, -ae, nevrédnoſt, malu vrednoſt, neurnoſt, nevmétalnoſt, markaku kauklanîe, s'beſſédo ali s'djanîam; insistere, nejenîati, ne nehati, ſe mozhnu ene rizhy an vṡèti, ali darṡhati, terdú na enim meiſti oſtati, s'beſſédo mozhnu naprei gnati; interfari, v'meis govoriti, enimu v'beſſédo ṡkozhiti; loquela, govorjenîe, beſſéda; nové Dictionarié, ſeu Lexicon Vniuersale, nove beſsedne Buque, ali vſehſploh beſsedy buque; oblocutio, pregovor, tá ṡuparna beſſéda, ṡupargovorjenîe; ſeminiverbius, klaffar, beſſéd ſeiviz. Act:17.v.18; ſententia, -ae, modru rezhenîe, modra beſſéda, ali pergliha, ali pripuviſt; verbum, -bi, beſſéda; verbum caro factum est, tá beſſéda je meſſú poſtala; vocabulum, -li, ena beſſéda; vox, -cis, ṡhtima, glas, beſſéda
Vorenc
feržmajhten prid., F3, cavillum, ena fershmaihtna, ẛramotna beſſéda; ironia, -ae, govorjenîe od ene rizhy, inu ſe drugu ṡaſtopi, ena preobernîena ferṡhmaihtna beſſeda; palinodia, -ae, ene fershmaihtne beſſéde naṡai vṡetje
Vorenc
gladek prid., F25, aequus, -a, -um, ravnu, gladku, pravu; allaevo, -are, glatku, ravnu délati; aſsâ voce cantare, s'glatko ſhtimo péti; blanditias adhibere, lubeṡnive, ſladke, gladke beſſéde nuzati; canora vox, lépa gladka ṡhtima; carta lenis, gladek papyr; depolire, gladku délati; dolare, oblati, s'oblam délati, ali ublati, inu gladku délati; enodatus, -a, -um, reṡvèṡan, reṡvoṡlán, gladek; enodis, et hoc enode, preṡ voṡla, gladku; erugare, tú garbaſtu gladku ſturiti; glaber, -ra, -rum, gol, pliſhiu, pres laſſi, gladek; glabrum, gladku, pres laſſy; interrasilis, gladik; laevigare, laevare, gladiti, gladku inu ravnu délati; laevis, -ve, gladek; laevitas, rován, gladka rován; lenis, -ne, gladik, kroták, goll; levigare, glahku [gladku] narediti, vgladiti, gladiti. Gen:16; lubricus, -a, -um, polṡèzh, gladek; phoca, -ae, en morṡki volk, je velik kakòr enu tele, s'zhernimi inu gladkimi dlakami; polire, gladiti, palirati, gladku délati; politus, -a, -um, poglajen, paliran, gladik ſturjen; tritus, -a, -um, riban, ṡriban, ṡnuzan, gladik; umbilici, ty mali okrogli gladki kamenzi
Vorenc
goljufanje s, F3, blanditia, milovanîe, ſladke beſſéde, ẛhmaihlanîe, galufanîe; fraudatio, fraudulentia, fraus, golufanîe, golufia; veteratorius, -a, -um, pregnán, hiter k'golufanîu, v'golufji ṡvuzhen
Vorenc
grčki prid., F4, choa, ena nékadanîa gerzhka mera; Graecia, gerzka deṡela; philograecus, kateri rad gerzhke beſſéde nuza, ali lubi; sigma, -tis, ena miṡa, per kateri more nyh ſheſt ſedéti, ſturjena kakòr letá Σ garzki puṡhtob
Vorenc
hud prid., F99, alastor, huda vèſt; calumniare, -ri, eniga v'hude beſſéde perpraviti; confragosus, -a, -um, hud, oſter; durum frigus, hud, terd mráṡ; malefactum, -ti, enu hudu déllu, hudu ſturjenîe; malum opus, hudu déllu; malus, -a, -um, hud, huda, hudu; mordax, húd, vjédliu; tempestas mala, hudu vremè, huda ura, hud véter
- hujši , F6, deterior, huiſhi; maledicentior, ſhe huiſhiga jeṡika; nequior, -oris, doſti huiſhi; peſsimare, ṡhaliti, huiſhe ſturiti, huiſhi perhajati; recrudescere, oſroviti, ṡupèt huiſhi perhajati, huiſhi ratati
- naj
- hujši , peſsimus, -a, -um, cilú húd, ſylnu húd, narhuiſhi
Vorenc
hudo sam., F27, attrita fronte, kateri ſe pregréhe ne ſramuje, pres ſramovanîa hudu dopernaſha, ne ſpreminy oblizhja; colostratio, tú ẛlú, ali hudu, kateru pride od takeſhniga mléka; fenestram ad nequitiam aperire, k'hudimu dopuſtiti; genius, -nÿ, natura, en húd, ali dober Angel, k'hudimu, ali k'dobrimu nagnenîe; impeccabilis, nepregréſhni, kateri ne more gréha ali hudiga ſturiti; imprecari, kleti, hudú govoriti, hudú enimu voṡzhiti; inconsequentia, enu hudu is druṡiga na drugu pridenîe; indoles, -lis, ṡhara inu nagnanîe te mladoſti h'dobrimu, ali hudimu; inffere multa mala, doſti hudiga ṡadéti; malefacere, hudú délati, ali ſturiti; malè interpretari, na hudu iṡlagati; malè interpretari, na hudu beſſéde preverniti, ali ṡverniti; malesuadus, -a, -um, kateri h'hudimu ſveituje ali opomina; malum, -li, ṡlú, hudú, neſrèzha; malum cavere, pred hudim ſe varovati; malus genius, malyk, hud dúh, kateri eniga perganîa k'hudimu; non reddentes malum pro malo, ne povrazhaite hudu sa hudu; ominator, kateri hudu, ali dobru loſſa, ali prerokuje; ominosus, -a, -um, kar kai pomeini hudu, ali dobru; prodigiosus, -a, -um, kar je zhes naturo, inu kai hudiga pomeini; pronitas in malum, nagnenîe k'hudimu; quid mali feci? kai ſim shaliga, ali hudiga ſturil? resipiscere, ṡupèt h'pameti priti, k'ſebi priti, od hudiga puſtiti; ultimum malum, puſlednî ṡlég, ali ṡlú inu hudu; vincor â malo, tú hudu ne premaga: tú hudu me prenagli; prim. hujše
Vorenc
izrečenje s, F3, enuntiatio, -nis, enu imenitnu iṡrezhenîe, oṡnanenîe; pronuntiatio, enu dobru iṡrezhenîe; prosodia, ene beſſéde iṡrezhenîe, de nei predolgu, niti prekratku
Vorenc
Vorenc
lažnik m, F8, bilinguis, dvoiga jesika, kir ẛna dva jeṡika govoriti, laṡhnik; falsidicus, en laṡhnyk; impostor, -ris, goluf, ṡapelaviz, laṡhnyk; mendax, -cis, mendaciloquus, laṡhnyk; pseudos, laṡhnyk; sycophanta, -ae, en laṡhnyk: tudi figojeidiz; vaniloquus, -a, -um, en laṡhnyk, kateri ima nevnuzne beſſéde; vanus, -a, -um, ṡanikern, nizhemern, laṡhnyk, vpuhil
Vorenc
marsikak zaim., F5, inania verba, marṡkake praṡne beſſéde; superstitio, marṡkaka vera, fólṡh vera, marskaki vuk; superstitiosè, s'marṡkako vero; superstitiosus, -a, -um, marṡkake vere
Vorenc
Vorenc
nepremišljen prid., F3, elapsa verba, nepremiſhlene beſſéde; impolsio, -nis, ſarzá nagloſt, nepremiſhlena nagloſt; indiscretus, -a, -um, nepameten, grob, nereṡdilen, nepremiſhlen
Vorenc
nevnucen prid., F9, abydena, ena nevnuzna reizh; curiositas, ferbiz, nevnuzna ṡkerb; effusio pecuniarum, nevnuznu ẛadevanîe teh danarjou; funditare verba, vſeṡkuṡi nevnuzne beſſéde govoriti; futilitas, ṡanikernoſt, ṡbledenîe, nevnuznu govorjenîe; irritae preces, nevnuzne proſhnîe; irritus, -a, -um, ṡaludu, ṡavmán, kar je ṡabſtoin, nevnuznu; nugatorius, -a, -um, norzhovaſt, polhen nevnuznih beſſéd; vaniloquus, -a, -um, en laṡhnyk, kateri ima nevnuzne beſſéde
Vorenc
niti vez., F19, congelilus, -a, -um, mlazhen, nikár merṡel, niti gorák; dispas, sive situla, kazhiza taku maihina de ſe ne vidi, kadar ſe na nîo ſtopi, takú ſtrupovita, de eden poprei vmerje, kakòr ſtrup pozhuti, ne pozhuti obene ṡhaloſti, niti bolezhine; innabilis, -le, kir ſe ne more niti plavati, niti voṡiti; mediocris, -cre, ſrêdni, niti prevelik, niti premaihen; Nazarei, ſo ſe imenovali ty, kateri néſo vina pyli, niti dolge laſſe redili; nec, neque, ni, niti; necubi, niti, ky; necunde, niti od kod; neque, niti, tudi ne; neuter, -ra, -rum, oben, niti letá, niti uni; neutrò, neutrobi, niti na letó, niti na uno ſtrán, nikamer, nigdèr; prosodia, ene beſſéde iṡrezhenîe, de nei predolgu, niti prekratku; syrtes, nevarna meiſta na murju: ſo plitva peiṡzhena meiſta, na katerih barka obſtoji, de ne more niti naprei, niti naṡai; unigenitus, -ti, edinurojen, edini ſyn, kateri néma brata niti ſeſtre
Vorenc
prazen prid., F17, arista jejuna, praẛnu klaſje; caſsa nux, en [p]raṡin orih; caſsus, -a, -um, praẛin; cenotaphium, en zhaſtni praẛin ẛmiſlen grob; hyppenemium ovum, quod et urinum, et zhephirium, et irritum dicitur, enu votlu, ali praṡnu jéze, ṡapertek, klopotiz; inanis, -ne, praṡen; inanis gloria, praṡna zháſt; inania verba, marṡkake praṡne béſſede; jeiunum, -ni, enu teṡzhe praṡnu zvivú, kateru ṡdaici kar préme, vunkai verṡhe; obinanis, -ne, oṡgorai praṡen; ova irrita, vel subventanea, prasna jaiza; pellacia, -ae, galufia s'praṡnimi beſſédami, teh beſſéd praṡnoſt; pellax, -cis, en goluf, kateri ima doſti praṡnih beſſéd; ruderum, -ri, ena praṡna nyva; succenturiare, tá praṡna meiſta dopolniti, eniga ṡholnerṡkiga kardela; supervacuus, -a, -um, supervacaneus, nepridin, vſih rizhéh praṡin
Vorenc
predolg prid., F2, praelongus, -a, -um, ſylnu dolg, predolg, cilú dolg; prosodia, ene beſſéde iṡrezhenîe, de nei predolgu, niti prekratku
Vorenc
Vorenc
preobrnjen del., F5, conversus, preobernîen; inversa verba, preobarnîene beſſéde; ironia, -ae, govorjenîe od ene rizhy, inu ſe drugu ṡaſtopi, ena preobernîena ferṡhmaihtna beſſéda; turbinatus, -a, -um, okrogil, inu odſpodai gori ṡhpizhaſt, kakòr ena preobernîena hruṡhka; vestimenta interpolata, ſtari preobernîeni gvanti
Vorenc
prevrniti dov., F3, evertere, ṡverniti, preverniti; malè interpretari, na hudu beſſéde preverniti, ali ṡverniti; replicare, reṡfaldati, reṡmotati, preverniti
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »
Število zadetkov: 28
Dostopnost