Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Svetokriški
zvon -a m zvon: kakor sgun im. ed., kateri druge v'Cerku vabi inu ſam nihdar ne grè noter ǀ dokler nej bilu sgona rod. ed. ludje perzajtu ſo v'cerqvu prishli ǀ Pſalmiſt je djal, de minj kakor glaſſ tiga ſgona rod. ed. ǀ pſſ kakor sashlishi ta sgon tož. ed., tezhe pò shtengah ǀ neproſsim drugu, temuzh de bi en sgon tož. ed. kupu s'eno cerqvu ǀ ſo vſelej na plazu en ſgon tož. ed. imelì ǀ kadar kuli ſo s' sgonam or. ed. snaminie dali ǀ G: Bug jo vabi s'sgonam or. ed. v'Cerku ǀ vſy sgonovi im. mn. ſami od ſebe sazhneio v' Rimi sgonit ǀ Kai pomeni de sgonovij im. mn., inu orgle ſe nepoſtè shliſhat ǀ ſgonovi im. mn. s' ſvojm glaſſam lufft napolnio ǀ vſak dan ſgonovy im. mn. merlizhom sgonè ǀ sgonovy im. mn. ſe neshlishio ǀ kokar ty glaſsni ſgonuvi im. mn. ǀ sgonove tož. mn. sgonit vezh neshlishio Celotna besedna družina izkazuje koren zgon-, ki se je v zahodnih narečjih fonetično razvil iz zvon-.
Svetokriški
zvončič -a m zvonček: kulikajn ſgonzhiszhu rod. mn. je bilu? Najdem de ſo bily tryſtu, inu ſeſtdeſſet ǀ ſakaj Bug je bil ſapovedal te ſgonzhizhe tož. mn. na ta mashni plajsh obeſſit (II, 261) → zvon
Svetokriški
žal prisl. žal: mu je bilu shal de more ta ſveit sapustiti ǀ Mu nej bilu sa volo hudizha shal, ampak sa volo dobizhika ǀ Ah kaku shal dej unimu ozheti, kadar niega syn ga n'hozhe bugat ǀ zhloveku shal dej, kadar ſe njemu shkoda, alic krivizha godj ǀ kadar Abſolon leto nepokorszhino je vidil, je njemu shal djalu ǀ letu je taku shal djalu Amanu, de nej bilu rezhi, de bi ga mogla potroshtat
Svetokriški
žalost -i ž žalost: mene ſilnu velika shaloſt im. ed. obide ǀ ali ah shalost im. ed. prevelika ǀ je ta ner vekshi ſhaloſt im. ed., inu reva ǀ kaj s' ena shloſt im. ed., inu britkuſt obidie ſerze tiga bolniga ǀ ſe je bal de bi nezagala, inu ſama ſebe od shaloſti rod. ed. nefentala ǀ tu ſonze je bilu od shalosti rod. ed. omedlelu ǀ od ſhaloſti rod. ed., inu ſtraha je bila tudi umerla ǀ na ta pervi shlak ſim bila na tla od shloſti rod. ed. padla, inu omedlela ǀ je bila Konez sturila tej veliki revi, inu shalosti daj. ed. ǀ v'tvojm ſerzi to shaloſt tož. ed. pozhutish ǀ veliko martro inu shalost tož. ed. imaio ozha, inu Mati kadar vidio ſvoje otroke bolne ǀ ſe bò v'shaloſt tož. ed. preobrnilu ǀ v shaloſti mest. ed. shivè ǀ serze gvishnu je mene bolelu, inu v'shalosti mest. ed. je plavalu ǀ Chriſtus s' veliko shaloſtio or. ed. je bil saupil ǀ odogovorij s'veliko shalostio or. ed. ta hudi ǀ vekshi urshoh imà danas napolnenu biti s'shaloſtio or. ed., inu ſtraham moje ſerze ǀ nemesti Kruha, s'shalostio or. ed., inu britkustio ijh shpishajo ǀ Vſe letakushne shaloſty im. mn., inu grevinge ſo natirlih ǀ ona nej neuaiena dellat, taku de ſtu shaloſti rod. mn. v'hisho perneſe ǀ leta shaloſt premaga vſe druge shaloſti tož. mn.
Svetokriški
žalosten -tna prid. žalosten: Alexander je bil shaloſten im. ed. m ǀ pred ozhy nam je postaulen en shalosten im. ed. m firsht ǀ Ti ſi shaleſten im. ed. m kadar nimash shzhim tvoje dolge plazhat ǀ O shaloſtni im. ed. m dol. glaſs ǀ pride ta shaloſtna im. ed. ž poshta v'Rim ǀ ſilnu shalostna im. ed. ž je bila postala ǀ Ta ſirota vſa sholaſtna im. ed. ž, inu v' jokana grè veno ſenizo klagovati ǀ tu grenku slatku, tu shalostnu im. ed. s veſselu naprej pride ǀ njegovu shalosſtnu im. ed. s ſerze ſe je bilu potroshtalu ǀ Sam Bug ſe zhudi, inu toshi s'kuſi vſta tiga shaloſtniga rod. ed. m Ieremia Preroka ǀ Grè v'tu meſtu Najm, de bi Synu une shaloſtne rod. ed. ž Vduve od ſmerti obudil ǀ ona je shla mimu eniga Altaria Shaloſtne rod. ed. ž Mariæ ǀ klagovajne te shalostne rod. ed. ž uduve ǀ is shaloſtniga rod. ed. s ſerza vashiga potekò ǀ ſe nenajde tinte, inu poperja, de bi piſſal tvoy shaloſtni daj. ed. ž matteri ǀ Bug pokashe tei shalosni daj. ed. ž sheni en frishen ſtudenz ǀ En shaloſten tož. ed. m dan je imela Agar ǀ So shli gledat ta shaloſtni tož. ed. m dol. ſpektakil ǀ ty vſmileni ſo Chriſtuſa v' podobi eniga petleria v' hisho vſeli … shaloſtniga tož. ed. m ži. potroshtali ǀ nei grè v'ta vert Gethſemani obyskat tiga shalostniga tož. ed. m ži. Iesusa ǀ pride en pot, y perneſſe to shaloſtno tož. ed. ž poshto ǀ jo najdeio vſo shalostno tož. ed. ž, inu vjokano ǀ je shlishal eno shalaſtno tož. ed. ž shtimo ǀ ta ſvetli dan v'shalostno tož. ed. ž nuzh ſe preoberne ǀ de bi mogal njegovu shaloſtnu tož. ed. s ſerze potroshtat ǀ de bi mogal tu ſilnu shalostnu tož. ed. s, inu prestrashenu, ſerze Chriſtuſavu potroshtat ǀ pride noter ena dusha v' shaloſtni mest. ed. ž podobi ǀ s' ſvojo shaloſtno or. ed. ž temmo sakrye vſe elemente ǀ de bi jeſt na leta vesheli Dan s' shaloſtnem or. ed. s oblizham na leto pridishenzo prishal ǀ so bily ſilnu shaloſtni im. mn. m, inu milu ſe ſo joKali ǀ njega Iogri ſo bilij shalostni im. mn. m postali ǀ koku mozhnu shalastni im. mn. m ſó ǀ ſilnu shaleſtni im. mn. m poſtaneo ǀ Nebote tedai shaloſtne im. mn. ž vy ſirotize ǀ Troshtarza teh shalostneh rod. mn. ǀ Morje teh shaloſtneh rod. mn. bogaboyezhih shien je bilu tihu, inu potroshtanu oſtalu ǀ Jeſt ſe veſſelim de vaſſ videm shaloſtne tož. mn. m, inu sgrevane ǀ hude inu shaloſtne tož. mn. ž zajtinge nam perneſesh ò Simeon ǀ te shalostne tož. mn. ž Pushave ſi ſo sbrali sa nyh prebivalshe ǀ tem fardamanem zitra inu recveſſeli nyh shaloſtna tož. mn. s ſerza ǀ veſselje v'revneh, inu shalostneh mest. mn. primer.> shaloſtnishi im. ed. m dan je donashi dan ǀ shaloſtnishi rod./tož. ed. ž poshte ena shena nemore na ſvejtu imeti
Svetokriški
železen -zna prid. železen: potle sazhne shelesen im. ed. m prihaiat ǀ letemu zholnu ta ner potrebnishi rejzh je mankala, namrezh ta shelesni im. ed. m dol. mazhik ǀ tu morje glashavu, je taku terdu, inu mozhnu kakor de bi bilu shelesnu im. ed. s ǀ Krajl vſame shkoffavu oroshje, inu sheleſen tož. ed. m guant, v'katerem je bil uloulen ǀ mosh skrje pod klop en shelesen tož. ed. m mosher ǀ S. Theresy namejſti slatiga perstina je bil dal en shelesni tož. ed. m dol. shebil ǀ v'shelesni tož. ed. m dol. gvant ſe je oblekal ǀ kadar ga je bil vſhelesni tož. ed. m dol. guant oblekil ǀ njega hlapzi eno shelesno tož. ed. ž streho verhi njega glave ſo mogli dershati ǀ eno sheleſno tož. ed. ž bodezho ſrajzho na nagim shivotu noſſi ǀ kugla prebye shelesnu tož. ed. s oblazhilu ǀ te vboge ludij je pustil v'enem shelesnom mest. ed. s gorezhim volu shgati ǀ poln oroshja, s' shelesnam or. ed. m guantam pokrit ǀ kakor de bi s' enem shelesnim or. ed. m mezham yh ranil ǀ zhe tezhe po semli katera je smeſhèna s'slato, ali shelesno or. ed. ž rudo ǀ pokrije glavo s'shelesno or. ed. ž kappo, ſerze s' shelesno or. ed. ž Ioppo ǀ s'eno veliko keteno sheleſno or. ed. ž na nagu ſe je bil prepaſal ǀ s' puksho, inu s' drugem shelesnem or. ed. s oroshiam ſe voiskujeio ǀ kaj pomenio ty shelesni im. mn. m ſobij ǀ ga sapovej n' enu shpizheſtu kollu pervesat, inu na tla eno shaganzo polno shelesnih rod. mn. shpiz poſtavit ǀ molio leſſene, shelesne tož. mn. m sreberne, inu slate Pilde ǀ ukupai poſtavite … sheleſne tož. mn. m grebene is katerem ſo nyh truplu tergali ǀ ſo bily njemu na sbiro dali lepe gvante, inu shelesne tož. mn. ž sholnerske jope ǀ puſti resbelit ene sheleſne tož. mn. ž zheule polne shpiz ǀ te velike sheleſne tož. mn. ž dauri tiga mesta Gaza s'grunta je bil vun vſdignil ǀ ſi noſſil te velike, teshke shelesna tož. mn. s urata ǀ s' shelesnimy or. mn. grebeny ga imaio tergat ǀ s' shelesnimi or. mn. ketnamy sazhneo tauzh
Svetokriški
ženofov -a prid. gorčičen: taku malu ga shtimaio, kakor de bi she shlehtnishi bilu, kakor je enu shenofovu im. ed. s sernu (V, 568) ǀ nash Odreshenik Chriſtus Jesus je perglihal Nebesku Krajleſtvu enimu shenofovimu daj. ed. s ſernu (V, 567) → ženfov
Svetokriški
ženski -a prid. ženski: Veſselil ſe je tudi ta shenski im. ed. m spol ǀ taisti ſmeh nej bil otrozhij, temuzh moshKi, inu shenshi im. ed. m ǀ kulikain terpj una salublena shenska im. ed. ž Pershona de bi ſvojmu lubimu mogla dopasti ǀ MARIA Diviza v' imeni shenskiga rod. ed. m ſpola ǀ nej bilu shenske rod. ed. ž lepote, de bi jo nebil s'voio nezhistostio vumadeshal ǀ tulikajn gnad shenskimu daj. ed. m ſpolu ſi ti iskasal ǀ tej preveliki shenski daj. ed. ž offerti nikuli po polnoma nemorio vſtrezhi ǀ Philoſophi bres urshoha tulikajn ſashpotuieio ta shenski tož. ed. m ſpol ǀ kadar eno shensko tož. ed. ž pershono perſy bolè ǀ mij vidimo de ſe vun pò moshkem, inu shenskem mest. ed. m ſpolu, po ledih, inu ſakonshih perſonah ſproſtera ǀ v'ſaketerem shenskim mest. ed. m ſtanu bote te ner bulshi neshli ǀ na grab tiga ſerzhniga, inu zhedniga Vojszhaka Aiacis ſo bili ſturili smalat vſe zhednoſti v'podobi Shenski mest. ed. ž ǀ h'tej Goſpei je bil prishal hudizh v'shenski mest. ed. ž podobi ǀ ena moshka pershona s' eno shensko or. ed. ž dolgu zhaſſa vkupai na tihama govorita ǀ ty shpegli ſo bily shenski im. mn. m, nikar moshki ǀ kej ſte sdaj vy Moshke, inu shenske im. mn. ž Pershone ǀ je oblubo ſturil od shenskih rod. mn. Pershon ſe sdershati ǀ Mojſses po sapuvidi Boshij je bil ſturil v'tem tempelnu eno poſsodo, ali umivalnik is shenskeh rod. mn. speglu ǀ kuliku starih, inu mladih, vbogijh, inu bogatijh, shenskijh rod. mn., inu moshkijh perſhon sa Christuſam pojti ſe pofliſsajo v'Nebu ǀ Ali sakaj pravi s'shenskeh rod. mn. shpeglou ǀ cilu s'shenskih rod. mn. pershon nekadaj shpot ſo dellali ǀ dvajſeti taushent pershon Moshkih inu shenkih rod. mn. vkupaj je bilu vmerlu ǀ nevarni ſo porodi shenskem daj. mn. pershonam ǀ je bil te shenske tož. mn. ž Perſone taku oſlepil
Svetokriški
žiher prisl. lahko: ſledni shiher ſvoj koſs Kruha ijszhe Kir more, sakaj tedaj njemu prepovedash ǀ satorai jest shiher bom rekal de en hudobni kershenik nej bulshi kakor en Ajd ǀ my shiher kirkuli ſe najdemo G: Boga molimo, zhaſtimo ǀ Satorai shihar ſmem rezhi, de ta Sacrament je en tak velik zhudesh ǀ de bi ſe podpiſsal, de Krajl shihar ſe lozhi od ſvoje sakonske krajlize ǀ od Maria Divize pak shjher rezhemo ǀ Tu ſapelavu, inu golufnu meſsu ſe shjhar more perglihat vni Babilonski Loterzi ǀ shiger moresh rezhi primer.> ena ſvejzha na verh Turna v' laterni saperta schihershi gorj biti glave/lebna žiher nedov. biti gotov za svoje življenje: David je bil bogaboyezh, inu vener nej bil glave shiher pred Krajlom ſaulam ǀ nej bil shiher ſvojga lebna ǀ veni puszhavi, kir je bilu veliku ſverine, taku de nej bil shihar ſvojga lebna ǀ nej ſhiher ſvojga lebna cilu taiſti kateri tebe lubi ← srvnem. sicher ‛varen, gotov, gotovo’ < stvnem. sihhur(i) ← lat. sēcūrus ‛varen, brezskrben, miren’; → ziher
Svetokriški
žito -a s žito: shitu im. ed. je bilu ſdrelu ǀ te proſsi en ſtar shita rod. ed. napuſsodo ǀ lejtos pak G. Bug nam je dal obilnu shita rod. ed., inu vina, inu ſadu ǀ prezei ſo tej Bogini Ceres s'shita rod. ed. en kranzel ſturili ǀ kadar ſlana vam shitu tož. ed. pomorij ǀ on je tu sdrelu ſhitu tož. ed. shell, mlatil ǀ naſhi ſaurashniki ſò bilij poshgali naſho priſtavo s' shitom or. ed. rèd ǀ de bi imel s' shitam or. ed. ſe oskerbeti sa ſedem leit
Svetokriški
živ -a prid. živ: Tankaj vidim Ierneja de shivu im. ed. m ſe pusti odrejti ǀ Manichæus je bil shiu im. ed. m na meh odert ǀ ſo diali, de ſte huda kakor shiu im. ed. m ogin ǀ v'ſvetim vblatu ſe najde ta pravi shivi im. ed. m dol. Bug ǀ jeſt ſe zhudim de shiva im. ed. ž ſi odſhla ǀ ona pak nej uredna de je shiua im. ed. ž ǀ vſe kar je shivu im. ed. s bilu ſa nimij je shlu ǀ pred oblizhe praviga shiviga rod. ed. m Boga ǀ So mene sapuſtili kateri ſim ta pravi ſtudeniz shive rod. ed. ž vode ǀ prezej vſe kar je bilu shiviga rod. ed. s potoni ǀ po ſmerti ſe prikashe timu shivimu daj. ed. m ǀ krajl Saul nemore Davida shiviga tož. ed. m ži. terpeti na semli ǀ shiriga tož. ed. m ži., inu veſseliga najdejo ǀ de bi taiſto shivo tož. ed. ž imeli ſeshgati ǀ to preprosto syrotizo je bil sapovedal shiuo tož. ed. ž sghati ǀ v' ſebi imà shiuu tož. ed. s apnu teh hudih shejll ǀ ima en mozhan grad na shivi mest. ed. ž skali ſisidan ǀ ta dua Mladenizha shiua im. dv. m, inu ſdraua is Shkaffa uſtaneta ǀ nikar li shivi im. mn. m temuzh tudi martvij ſo tej nepametni shivini perglihani ǀ Anania Azaria, Miſsael ſolo bily iſvolili shivy im. mn. m v'to resbeleno pezh versheni biti ǀ Bug hozhe de ſe njemu offramo dokler ſmò shiuy im. mn. m ǀ Ene shive im. mn. ž v'ogin skozhjo ǀ pravizhni Rihter teh shivih rod. mn., inu mertvih ǀ Pravizhnishi je tem mertuem, kakor pak tem shivim daj. mn. pomagat ǀ karsheniki pak shivem daj. mn. eniga piſselza kruha nepodadò ǀ G: Bug, kateri li shive tož. mn. m offre lubi ǀ ſhive tož. mn. m bi oderli, inu nyh Koshe predali ǀ Xeuxes ta imenitni Malar taku kunshtnu je bil smalal de tize shive tož. mn. ž
Svetokriški
živenje -a s 1. življenje: Ta ſmert je bila danaſs ratala tu shivejne im. ed. ǀ takrat naſha ſmert nebò ſmert, temuzh enu vezhnu shiveine im. ed., inu pozhitik ǀ tem pravizhnim je shivejnie im. ed., tem greshnim ſmert ǀ naſhe shivènie im. ed. je raunu kakor voda, katera tezhe po semli ǀ kakushnu je tu tekozhe naſhe shivenie im. ed., takushen je konz tiga shivenia rod. ed. ǀ rajtingo dajte od vashiga shivejna rod. ed. ǀ takushen je konz tiga shivenia rod. ed. ǀ od perve minute tvojga pozhetia, do ſadne minute tvoiga shiuejna rod. ed. ǀ kar ym je bilu potrebnu k'shivejniu daj. ed. ǀ ta Gospud je pelal taku shivejne tož. ed. kakor je nauada danaſhni dan per Gospodi ǀ pobulshajte per zajtu vaſse greshnu shiveine tož. ed. ǀ sheli enu dolgu, inu srezhnu shivejnie tož. ed. ǀ Aku s'kuſi buleſni vam hozhe okratit vashe ſhivejne tož. ed. zhes Boga marmrate ǀ s'Kusi nijh greshnu shivenie tož. ed. ǀ leto premiſleozh nyh shiveinie tož. ed. bodo pobulshali ǀ vy, kateri enù takushnu skivejne tož. ed. pelete ǀ s'kusi ſvojo nezhisto lubesan, inu neſramnu shiveni tož. ed., kateru je tribal s'ſvoio lubo Dalido ǀ Nasha ſmert dishi po nashem shiveniu mest. ed. ǀ G. Boga s'vaſhim greshnim shivejnom or. ed. ſte reſerdili ǀ kateri bi miſlili s' enem brumnem shiveniam or. ed. ǀ s'nashijm greshnim shivenjam or. ed. ǀ en shpot s'ſvojm shjvejnam or. ed. Chriſtuſu sturj 2. prehrana, živež: nesabelena shpisha, inu neslana je nashe shivejne im. ed. ǀ s' dellam je mogal ſashlushiti ſhivejne tož. ed. ſebi, Jeſuſu, inu Marij Divizi Pomen ‛prehrana, živež’ se pojavi le v navedenih dveh primerih in je verjetno analogen po dvojnem pomenu besede → življenje, kjer je prvoten.
Svetokriški
živež -a m živež, hrana: njegovem Duhounem shivesha rod. ed. v' kloshtri je bilu premankalu ǀ is semle, katera kar ner vezh more vſem pomaga, inu vſem shivesh tož. ed. dà
Svetokriški
živinski -a prid. živinski, živalski: ſa volo njega shivinske rod. ed. ž nezhiſtoſti je imel shiu ſeshgan biti ǀ od lete shivinske rod. ed. ž vere nej treba govorit ǀ nei ſi provi zhlouik temuzh podoba zhloueska od sunej, s'notri pak shivinsko tož. ed. ž imash ǀ on ſe je bil preobernil veno ſtrashno shivinsko tož. ed. ž spako ǀ v'strashno shiuinsho tož. ed. ž podobo ga preoberne ǀ kadar bi bilu mogozhe do vekoma bi pasli na semli nyh shivinsku tož. ed. s truplu ǀ nikar vezh Nem. Nem. ne ostanimo v'tej gardi shivinski mest. ed. ž podobi ǀ v'kateri ſe kuhaio te shivinske tož. mn. ž shelje, te kazhje jese, te vſtekle nevoshlivoſti
Svetokriški
život -a m 1. telo: noge ſo ta sadni tal tiga shivota rod. ed. ǀ polovizo shiuota rod. ed. spredniga je imel Kakor en vuol, polovizo pak sadniga Kakor en leuu ǀ KAj bò s'vami, kateri ſte debeliga ſhivota rod. ed. ǀ ſe njemu pregresheo is vſijmi glidamij, inu pozhutki nijh shjvota rod. ed. ǀ kosho s'shivota rod. ed. ſo ijm tergali ǀ bi bilu nuznu nashi dushi, inu shivoti daj. ed. ǀ dobru lebajmo inu nuzajmo naſh shivot tož. ed. dokler je mlad ǀ per dobrem ſdravij shiveti, lebat, inu ſhivot tož. ed. zartlati ǀ ima vezh mozhij v'enim perstu Kakor ti v'zelom shivotu mest. ed. ǀ uſij glidi ſe ſo na nyh shiuotu mest. ed. tresli ǀ shlovik ima tulikain glidu v'shivotu mest. ed., kulikain dny je v'lejtu ǀ tudi na shivoti mest. ed. veliko bolezhino je pozhutil ǀ hodite po semli s' shivotam or. ed., inu s' ſerzam mislite na nebeſſa 2. življenje: videozh to veliko neuarnost ſvojga shivota rod. ed. ǀ ta bolni pohleunu sazhne Ceſarja proſsit de bi hotel njegovimu shivotu daj. ed. trij ſame dnij odlog dati ǀ sholnerij vagaio nijh shivot tož. ed., de bi li krajlu mogli vſtrezhi ǀ danaſs ſe imenuje en dober Pastir, kateri da svoj shivot tož. ed. sa ouze ǀ Kadar bi taushent shivotu rod. mn. bil imel, vse rat, inu volnu sa zhast Chriſtuſavo bi bil sgubil
Svetokriški
žlahtnost -i ž plemenitost, žlahtnost: shlahnuſt im. ed. tiga Roda nima sanizhovana biti ǀ shlahnoſt im. ed. nezh nepomaga, zhe pravizhnu neshivj ǀ ni lipota, ni blagu, ni slahnuſt im. ed. ǀ Kadar tvoja shlahtnust im. ed., tvoje, blagu, tvoja lepota, ali saſtopnost bo tebe napihnila ǀ Shlohnoſt im. ed., zhaſt, inu huala je perglihana travi, inu rosham ǀ kaj je djal Socratos od shlahnuſti rod. ed. ǀ je govuril od shlahtnuſti rod. ed., bogatie, modruſti, inu lepote Chriſtusa Jeſusa ǀ od shlahnusti rod. ed. tiga zhaſsa govorit ǀ ſe zhudit shlahnuſti daj. ed. teh Mashnikou ǀ otrozy po ſvoih ſtarishih poerbaio zhaſt, shlahnuſt tož. ed., zhednoſt, inu blagu ǀ tuoio pamet ſi nuzal k'shelmarij, tvoio shlahnust tož. ed. k'pregainienu teh bosig sirotiz ǀ posnate lepoto, inu shlahtnuſt tož. ed. gnade boshie ǀ kateriga shlahtnust tož. ed. my nemorimo srezhi ǀ hozhe poſnati shlahtnoſt tož. ed. tiga Roda ǀ ſe ſalubio v'shlahtnoſt tož. ed. ǀ katirimu v' lepoti, inu v' shlahnuſti mest. ed. nej bilu na ſvejtu gliha ǀ ſta bila dua dreva, katera s' ſvojo shlahtnuſtio or. ed., inu urednoſtio ſta vſe druge rezhy tankaj ſtuarjene premagala ǀ Anaſtasius pravi de zhlovik is ſuoio lepoto, inu shlahtnustio or. ed. premaga semlo, slatu, inu ſrebru, luno, ſonze, inu Nebu ǀ Maria Diviza vſe te druge s'ſvojo shlaht nuſtio or. ed., inu urednoſtio je premagala → žlahten
Svetokriški
žleht1 nepreg. prid. slab: en shleht im. ed. m, hudoben zhlovik is imenom Semei je preklinal ǀ ta shleht im. ed. ž lolka, katera shlishi v'ogin ǀ vaſhe shleht im. ed. s, inu greshnu dellu tu bo vrſhoh de bote fardamani ǀ v' hisho ene shleht rod. ed. ž loterze ǀ je bil en mladenizh shlahtniga ſtanu, ali shleht rod. ed. s shivejna ǀ krajl je djal enimu lenimu inu shleht daj. ed. m ſholneriu ǀ h'shlushbi temu Satanu, inu eni shleht daj. ed. ž Pershoni ǀ s'en shleht tož. ed. m dobizhik, s'en kratk lusht G: Boga reshalio ǀ s'eno taku shleht tož. ed. ž rejzh predash hudizhu ǀ shleht tož. ed. s blagu, sa dobru ſi predal ǀ ty Ajdje s'enu shlet tož. ed. s koſsilice, taku hualeshni ſe temu kloshtru iskaſheio ǀ kadar bi vy pò mory venem shleht mest. ed. m, resbitem zholnizhu ſe pelali ǀ nikar mene neshtrajfaj po mojm shleht mest. ed. s sadarshajnom ǀ jeſt ſe boim, inu ſramujem pred tvoje Svetu pravizhnu oblizhe priti s' takorshno shleht or. ed. ž raitingo ǀ s' taku maihinem, inu shlet or. ed. s blagam tulikajn slata, inu srebra ſo ony udobili ǀ zhe ſo ohernio tribali, s'shleht or. ed. s blagam golufali ǀ neplazhesh antverharie temuzh s'hleht or. ed. s blagom ǀ zhe vy pak ſte shleht im. mn. m, taku bo vam enkrat hudu hodilu ǀ ueni mreshj ſe najdeio dobre, inu shleht im. mn. ž ribe ǀ ſa volo shleht rod. mn. andlu ǀ S. Duh je perglihal lete poſvejtne rezhy takorshnem shleht daj. mn. rezhjem ǀ de ſi lih shleht tož. mn. m ſobe imaio ǀ od kateriga drugiga ſe nemorio troshtat, ampak hude shleht tož. mn. ž beſsede ǀ niska, shleht tož. mn. s, inu nespodobna della nyh viſokim ſtanu ſo dopernaſhali primer.> Vy ſte tu bulshi sbrali, inu meni tu shlegenshi tož. ed. s puſtili ǀ dokler hudizh je tu bulshi vsel, nej she tu shlehenshi tož. ed. s s'kuharzo rejd vsame presež.> kakor de bi bil ta ner shlehtnishi im. ed. m zhlovek tiga ſvejtà ǀ kakor de bi ta ner shlehtnishi im. ed. ž reizh bila ǀ kakor de bi she shlehtnishi im. ed. s bilu, kakor je enu shenofovu sernu ǀ de bi mogal ſapovedat muham, ali tej nershlehtnishi daj. ed. ž shivali ǀ te vesheio kakor tega ner shlehtnishiga tož. ed. m ži. zhloveka ǀ veliku krat s'eno shlehtnishi tož. ed. ž rejzh preda ǀ k'temu je bil sbral to nar shlehtniſhi tož. ed. ž, inu maluvrednishi rejzh ǀ satorai je te ner shlehtnishi tož. mn. ſnope sberal ← srvnem. sleht ‛slab, slabo’
Svetokriški
žlica -e ž 1. žlica: kadar bi bilu mogozhe veni shlizi mest. ed. vode bi edn tiga druſiga vtupil ǀ s'eno shlizo or. ed. je vodò s'morja jemal 2. zidarska žlica: Beſedniki ſo v'roki dershali Bukue … Sidary shlizo tož. ed. ǀ Dohter ima ſvoje piſſma, inu praude naſtrani puſtiti … ſidar ſvojo shlizo tož. ed.
Svetokriški
žnablja -e ž ustnica: Shegnane tvoje shnable im. mn. ǀ na cellem njegovim shivotu nej bilu glida bres ſoſebne bolezhine, ſunaj ſamiga jeſika, inu shnabel rod. mn. ǀ ſvoje shnable tož. mn. ſuhe je imel ǀ kakor tuoja molitva na shnable tož. mn. pride ǀ na shnablyh mest. mn. ena negnusna krota je sedela ← srvnem. snabel ‛kljun’, nem. Schnabel ‛kljun, usta’
Število zadetkov: 819