Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ
adjustíranje -a (ȋ) glagolnik od adjustirati: adjustiranje in pakiranje blaga
SSKJ
akumulácija -e ž (á) zbiranje, nabiranje, kopičenje: akumulacija blaga; akumulacija energije, vode
 
geogr. odlaganje materiala, ki ga nosijo s seboj reke, ledeniki, veter
// ekon. zbiranje, kopičenje sredstev za določen namen: zagotoviti, zmanjšati akumulacijo; denarna, družbena akumulacija / ustvarjati akumulacijo / akumulacija kapitala spreminjanje presežne vrednosti v kapital
SSKJ
asortimènt -ênta tudi asortimá -ja tudi asortimán -a (ȅ é; ȃ) množina blaga po vrstah in kakovosti; izbira, zaloga: izboljšati, povečati, razširiti asortiment blaga za široko potrošnjo; pisan izvozni asortiment; tovarna ni izdelala reprodukcijskega materiala v potrebnem asortimentu / lesni asortiment; v naši trgovini dobite popoln asortiment maziv za motorna vozila
SSKJ
ávtofurgón -a (ȃ-ọ̑) zaprt avtomobil za prevoz blaga, zlasti živil: razvažati kruh z avtofurgonom
// zaprt avtomobil za prevoz mrličev, mrliški voz: krsto so položili v avtofurgon
SSKJ
ávtoprevózništvo in ávto prevózništvo -a (ȃ-ọ̑) podjetje za prevoz potnikov ali blaga z avtomobili: mestno avtoprevozništvo ima tudi svojo delavnico
// dejavnost avtoprevoznikov
SSKJ
bávtara -e ž (á) 
  1. 1. manjša, preprosta loputna vrata: odpreti bavtaro nad svinjskim koritom; strešna bavtara
  2. 2. kos blaga pri kratkih moških hlačah, ki se spredaj odpenja: zapeti bavtaro; hlače na bavtaro
SSKJ
blág -a -o prid., blážji (ȃ ā) 
  1. 1. knjiž. poln dobrote, plemenitosti: bil je blag mož / ta človek je res blaga duša; materino blago srce / to je storil z blagim namenom
  2. 2. knjiž. nežen, mil, prijeten: slišati je bilo blage akorde; njen blagi glas; blag nasmeh / dan je bil sončen in blag; pihal je blag vetrič; blagi vonj zemlje; blaga, ugašajoča svetloba / ostal nam je v blagem spominu / iron. pesnik XY blagega spomina
  3. 3. ki se ne pojavlja v izraziti obliki: na blagem ovinku ga je zaneslo; letos je bila blaga zima / jopico operite v blagi milnici
     
    med. blaga smrt pospešitev smrti iz usmiljenja; evtanazija
    blágo prisl.: mati ga je blago opomnila; blago dišeč zrak; blago valovita pokrajina; sam.: vse, kar je lepega in blagega
SSKJ
blagó -á s, mn. blága s in blagóvi (ọ̑nav. ed.  
  1. 1. izdelek ali pridelek, namenjen tržišču: dobaviti, pakirati, prodajati blago; galanterijsko, industrijsko, špecerijsko blago; izvozno blago; blago za široko potrošnjo; velika izbira, ponudba blaga; povpraševanje po blagu; trgovina z mešanim blagom / plačevati v blagu ne z denarjem; pren. popevka je konjunkturno blago
  2. 2. tudi mn. tekstilni izdelki, tkanina: blago se mečka; izdelovati, tkati, urezati blago; črtasto, enobarvno blago; volneno blago; dekorativno, pohištveno blago; letni blagovi; modna blaga; blago iz umetnih vlaken; blago na metre; blago za moške obleke; blago z napako; obleka iz pralnega blaga / blago se dobro nosi je trpežno in se ne mečka, se seka trga po pregibih; pog. blago je šlo skupaj se je skrčilo, uskočilo
  3. 3. star. premoženje, imetje: ne mara za posvetno blago; opremiti dom z živim in mrtvim blagom
  4. 4. nar. zahodno goveja živina: pastir zavrača blago iz detelje
    ● 
    pog. to blago gre po njem je veliko povpraševanje, nima cene se prodaja po zelo nizki ceni; zbirati ljudsko, narodopisno blago dokumente ljudske kulture; publ. trgovina z belim blagom z dekleti; preg. dobro blago se samo hvali
    ♦ 
    ekon. potrošno blago za osebno potrošnjo; etn. blago prodajati otroška igra, pri kateri udeleženec v vlogi kupca ugiblje, katero blago predstavljajo drugi; trg. kosovno blago blago na kose; razsuto blago nepakirano
SSKJ
blagonrávje -a (ȃ) zastar. blaga, poštena nrav: po blagonravju ga je malokdo dosegal
SSKJ
blagoznánstvo -a (ȃ) nauk o surovinah in njihovi predelavi: blagoznanstvo proučuje uporabno vrednost blaga / tretjo uro je na urniku blagoznanstvo
SSKJ
blokírati -am dov. in nedov. (ȋ) 
  1. 1. z obkolitvijo onemogočiti, preprečiti izhod: policija je blokirala mestno četrt; blokirati luko; okupator je blokiral mesto
  2. 2. zapreti za prehod: blokirati cesto, mejo
  3. 3. preprečiti gibanje, ustaviti: snežni metež je blokiral ves promet / na spolzki cesti ne blokiraj koles
  4. 4. žarg., gost. napisati ceno izdanega blaga na blagajniški blok: blokirati sendvič
    ♦ 
    ekon. blokirati zaloge žganja ustaviti prodajo; fin. blokirati tekoči račun, hranilne vloge onemogočiti razpolaganje; med. blokirati začasno ustaviti delovanje; rad. blokirati (radijski) sprejem s posebnimi pripravami preprečiti vpliv motenj na radijski sprejem; šah. blokirati kmeta zapreti mu pot; šport. blokirati preprečiti napad nasprotnih igralcev pri nekaterih igrah z žogo; tisk. blokirati postaviti kak tiskarski znak namesto predvidene črke
    blokíran -a -o: ekonomsko blokirana država država, ki so ji onemogočeni gospodarski stiki z drugimi državami; blokirana kolesa
SSKJ
blúza -e ž (ȗ) 
  1. 1. žensko oblačilo za h krilu, navadno iz tanjšega blaga: najraje nosi krilo in bluzo; bela, svilena bluza / srajčna bluza krojena kot moška srajca; zaprta bluza z majhnim izrezom
  2. 2. suknjič pri uniformi: zimska bluza; vojaška, železničarska bluza / modre delavske bluze
SSKJ
bonificírati -am dov. in nedov. (ȋ) 
  1. 1. trg. dati popust pri prodaji blaga, navadno zaradi slabše kakovosti: zaradi te napake vam bomo bonificirali; bonificirati pri ceni
  2. 2. redko izboljšati tla: bonificirati izsušeno močvirje
SSKJ
bonifikácija -e ž (á) 
  1. 1. trg. popust pri prodaji blaga, navadno zaradi slabše kakovosti: dajati kupcem bonifikacije; bonifikacija pri ceni
  2. 2. redko izboljšava tal: bonifikacija močvirij
  3. 3. šport. znižanje časa zmagovalcu posamezne etape pri kolesarski tekmi: zmagovalec je dobil eno minuto bonifikacije
SSKJ
bórza -e ž (ọ̑) 
  1. 1. ustanova za trgovanje z vrednostnimi papirji ali blagom: borza danes ne posluje; trgovati na borzi; stanje tečajev na borzi / blagovna borza / igrati na borzi v kapitalistični ekonomiki špekulirati s padanjem in dviganjem cen
    // borza dela v stari Jugoslaviji urad za posredovanje dela
     
    fin. efektna borza
  2. 2. v zvezi črna borza nezakonito, nedovoljeno trgovanje, zlasti kadar blaga ni dovolj v prodaji: ukvarjati se s črno borzo / prodati, kupiti na črni borzi
SSKJ
bránša -e ž (ȃ) zastar. stroka, zvrst, panoga: tega blaga trgovina ni imela, ker ni sodilo v njeno branšo
SSKJ
brezdevízen -zna -o prid. (ȋ) publ. ki se opravi brez uporabe deviz: brezdevizna menjava blaga
SSKJ
brisáča -e ž (á) kos blaga določene oblike za brisanje telesa: frotirati se z grobo brisačo; lanena, umazana brisača / kopalna, kuhinjska brisača
SSKJ
brisálka -e [u̯kž (ȃ) 
  1. 1. kos blaga določene oblike za brisanje posode: snela je brisalko z obešalnika; kuhinjske brisalke
  2. 2. redko brisača: otirati se z brisalko
SSKJ
brúto prisl. (ȗ) brez odbitkov, v celoti, kosmat: bruto izračunani dohodki; neskl. pril.: bruto in neto dohodki; bruto cena; bruto proizvodnja / bruto teža skupna teža blaga in embalaže
♦ 
ekon. bruto produkt in brutoprodukt vrednost celotne proizvodnje v določenem razdobju, navadno v enem letu; bruto bilanca poskusna bilanca; navt. bruto tona brutoregistrska tona; trg. bruto za neto zaračunavanje blaga po njegovi bruto teži
Število zadetkov: 555