Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ

Zadetki iskanja

SSKJ
apostólski -a -o prid. (ọ̑) 
  1. 1. nanašajoč se na apostole: apostolski časi / delovati z apostolsko gorečnostjo / apostolska vera molitev, ki obsega dvanajst temeljnih členov katoliške veroizpovedi; Apostolska dela knjiga svetega pisma, ki opisuje zgodovino prve Cerkve
  2. 2. rel. nanašajoč se na papeža, apostolski sedež: apostolski blagoslov / apostolski administrator upravitelj apostolske administrature; apostolski delegat papežev odposlanec za nadziranje cerkvenega življenja v državah, ki nimajo diplomatskih zvez z apostolskim sedežem; apostolski sedež papež, rimske kongregacije, sodišča in uradi skupaj; apostolska nunciatura stalno papeško poslaništvo za nadziranje cerkvenega življenja v državah, ki imajo diplomatske zveze z apostolskim sedežem
SSKJ
blagodár -a m (ȃ) zastar. sreča, blagoslov: ta dež je bil pravi blagodar za polje
// miloščina: dati beraču blagodar
SSKJ
blagodát -i ž (ȃ) knjiž. sreča, blagoslov: dež je prava blagodat za polje; zdravje je največja blagodat za človeka
// nav. mn., redko dobrina, korist: uživati blagodati miru; ti kraji so deležni vseh blagodati morskega podnebja
SSKJ
blágor -gra m (ȃ) 
  1. 1. ed., s prilastkom duhovna in materialna korist: skrbeti za blagor domovine; javni, narodov blagor / telesni in duhovni blagor
    // nav. mn., star. dobrina: zbirati posvetne blagre / iron. vsako jutro uživa blagre mestnega prometa
  2. 2. ed., zastar. sreča, blagoslov: nad hišo počiva blagor nebes / žarg., lov. lovski blagor uspešen lov, obilen plen
  3. 3. v medmetni rabi izraža veselje, zadovoljnost nad srečo koga: blagor ti, da si zdrav; blagor mu, da ni poznal naših težav; blagor blagor jim, ker se jim ni treba pripravljati za izpit; blagor, trikrat blagor mu; star.: blagor se ti; blagor si ga tistemu, ki jo bo dobil
    ♦     rel. osmero blagrov povzetek krščanskega moralnega nauka
SSKJ
blagoslòv -óva m (ȍ ọ̄) 
  1. 1. rel. prošnja za božjo naklonjenost, včasih z obredno kretnjo: dati, dobiti blagoslov; dvigniti roke k blagoslovu; materin blagoslov / apostolski blagoslov papežev
    // v krščanstvu obred z znamenjem križa: blagoslov z monštranco / zvoniti k blagoslovu k popoldanskemu cerkvenemu opravilu
    // blagoslov oljk blagoslovitev
  2. 2. vznes. kar povzroča srečo, korist: ta človek je blagoslov za hišo / na tej hiši počiva božji blagoslov; klicati blagoslov na polje srečo, obilje; občutiti blagoslov dela; Vse blagoslove tebi, Ljubljana! (I. Cankar)
    ●     vznes. zakonski blagoslov otroci
  3. 3. nav. iron. privoljenje, potrditev: dati blagoslov za kaj; Kar se je dotlej godilo več ali manj prikrito, je dobilo najvišji blagoslov (B. Ziherl)
    ♦     etn. hišni blagoslov podoba z nabožnim besedilom
SSKJ
blagoslóven -vna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na blagoslov 1: blagoslovne molitve / procesija se je ustavila pri blagoslovnem znamenju
SSKJ
dobróten -tna -o prid. (ọ̑) knjiž.  
  1. 1. dobrotljiv, dobrohoten: v njem sem našel dobrotnega prijatelja / blagoslov dobrotnih rok / v njegovo življenje je posegla dobrotna usoda
  2. 2. redko dobrodejen, blagodejen: suha zemlja srka vlago dobrotnega dežja; dobrotno sonce
    dobrótno prisl.: dobrotno tolažiti
SSKJ
jedílo -a s (í) nav. mn., knjiž. živilo, pripravljeno za uživanje, navadno z dodatki; jed: pripravlja dobra jedila; izbrana, okusna jedila; vrsta jedil / hladna in topla jedila / star. Le malo vam jedila, bratje, hranim (F. Prešeren) hrane
♦ rel. blagoslov(itev) velikonočnih jedil blagoslovitev gnjati, pirhov, hrena in potice, ki se pripravijo za veliko noč
SSKJ
klícati klíčem nedov., klícala in klicála (í ȋ) 
  1. 1. glasno izgovarjati, govoriti, navadno kako ime: klical ga je, pa se ni hotel obrniti; vztrajno kliče mater; že dolgo te kličem; v strahu jo je začel klicati / polglasno, z močnim glasom klicati / iti mora, mati ga kliče; zaman jo je klical, ni hotela priti / klicati kokoši, psa z določenim glasom, znakom izražati zahtevo po prisotnosti
    // oglašati se z značilnim glasom: koklja kliče piščance; ptice se kličejo
    // glasno govoriti, vpiti: neprestano je nekaj klical; vsi so (jima) klicali: dobrodošla; počakaj, je klicala za njim / že od daleč ji je klical (v) pozdrav jo je pozdravljal
    // klicati (cene) na dražbi izklicevati
  2. 2. s prislovnim določilom izražati željo, zahtevo po
    1. a) prisotnosti na kakem mestu: mati kliče otroke domov, v hišo / direktor ga kliče (v pisarno) / starše so klicali v šolo; že večkrat so ga klicali na sodišče / začeli so klicati k vojakom / v namenilniku: hodi jo klicat za v šolo; takoj jo grem klicat poklicat; pren., ekspr. delo, važen opravek ga kliče
    2. b) z glagolskim samostalnikom kaki dejavnosti: klical jih je k delu; klical ga je na pomoč / elipt. klicati jest koga da naj gre jest
      // beli sam, nikoli ne kliče soboslikarjev ne najame za beljenje
      // klical ga je na odgovor, zagovor / sodišče ga kliče za pričo / vznes. klicati ljudstvo k slogi, uporu pozivati, spodbujati
      // ekspr. trobentač kliče k počitku s trobento naznanja počitek; pren., ekspr. sirena kliče na delo; zvon kliče k molitvi
    3. c) vznes. določenem stanju, lastnosti: klicati blagoslov na polje; klicati prekletstvo na(d) sovražnika / klicati kazen na koga
      // ekspr., navadno v zvezi s po kazati veliko potrebo, željo: številna vprašanja kličejo po vsebinski in oblikovni obdelavi / izsušena zemlja kliče po dežju / kliče po starih časih
  3. 3. buditi, zbujati: zjutraj ga kliče mama / otroka sta še spala in ju ni hotel klicati
  4. 4. uporabljati določeno ime: vsi jo kličejo Mojca, čeprav ji je ime Marija / klical ga bo za očeta
    // dov. dati, določiti ime; imenovati: kako ga boš klical / klical ga je po očetu / nar. zahodno kako se kličeš kako ti je ime
  5. 5. prizadevati si vzpostaviti zvezo s kom po telefonu: klical sem ga, a se ni oglasil / klicati (telefonsko) centralo / pog.: domov je klical, da ne pride h kosilu telefoniral; telefon kliče zvoni
    ●     vznes. Bog ga kliče umrl bo; knjiž. domovina ga kliče mora v vojno, k vojakom; ekspr. nikar ne kliči vraga v hišo ne govori tako nepremišljeno, predrzno, da se to v resnici ne zgodi; redko petelin že kliče dan naznanja s petjem; klicati duhove pri spiritistih prizadevati si dobiti stik z umrlimi; moža sta klicala ure nekdaj vsako uro ponoči naznanjala, koliko je ura; ekspr. ta krivica kliče do neba je zelo velika, huda; klicati na oder z aplavzom izražati željo, da pridejo avtor, igralci na oder; žarg., šol. učence je najprej klical z navajanjem imen preverjal njihovo prisotnost; nar. fantje so šli klicat (pod okno) vasovat, k dekletom
    ♦     igr. klicati pri igri s kartami z imenovanjem barve, figure izbrati si soigralca v igri; ptt klicati številko izbrati številko, potrebno za vzpostavitev zveze z določenim telefonskim uporabnikom
    klicáje: klicaje na pomoč se je zgrudila
    kličóč -a -e: kličoč po maščevanju
    klícan -a -o: klican na zagovor, pred sodnika za prekrške
    ●     žarg., šol. bil je klican k tabli vprašan pred tablo
SSKJ
nàdpastírski -a -o prid. (ȁ-í) nanašajoč se na nadpastirje: nadpastirski blagoslov / nadpastirski prstan
SSKJ
nebéški -a -o prid. (ẹ́) 
  1. 1. nanašajoč se na nebesa 1: nebeški priprošnjik / nebeško in zemeljsko življenje / nebeški blagoslov
  2. 2. ekspr. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji, v močni obliki: nebeška lepota, milina / nastal je nebeški mir / to so bili nebeški časi zelo lepi; ta postelja je nebeška mehka, udobna; kosilo je bilo nebeško zelo dobro, okusno
  3. 3. knjiž. nebesen: nebeška zarja / nebeški obok
  4. 4. v medmetni rabi, kot zapostavljeni prilastek izraža
    1. a) nejevoljo, nestrpnost: bog nebeški, že spet si se zmotil; mati nebeška, kaj nam je bilo treba tega
    2. b) strah, vznemirjenje: bog nebeški, ali je kaj hudega
    3. c) začudenje, navdušenje: mati nebeška, kako si le to zmogel
      ●       ekspr. sam bog nebeški ve, kdaj bo to minilo se ne ve; vznes. nebeške luči zvezde
      ♦       rel. nebeški kruh posvečena hostija; nebeška Mati Kristusova mati
    nebéško prisl.: bilo je nebeško; nebeško lepo igra na citre
SSKJ
novomášniški -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na novomašnike: podeliti novomašniški blagoslov / novomašniško darilo
SSKJ
óljčnica -e ž (ọ̄) nar. zahodno zadnja nedelja pred veliko nočjo; cvetna nedelja: blagoslov oljk na oljčnico
♦ bot. oljčnice lesnate rastline z nasproti razvrščenimi listi, navadno s cveti v socvetjih, Oleaceae
SSKJ
pápežev -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na papeža: slovesno papeževo oblačilo / papeževa duhovna oblast
♦ bot. papeževa sveča zdravilna rastlina z nazobčanimi listi in rumenimi cveti v grozdih; velecvetni lučnik; rel. papežev blagoslov; papežev legat; papeževa nezmotljivost dogma, da je papež v slovesno izrečenih versko-moralnih naukih nezmotljiv
SSKJ
podelíti -ím dov., podélil (ī í) 
  1. 1. dati komu kaj, zlasti na slovesen način: podeliti diplome; podeliti odlikovanja; podeliti literarne nagrade
    // knjiž. dati sploh: podeliti kredit, štipendijo / podeliti naslov / podeliti komu tolažbo, upanje / okrasne trajnice podelijo vrtu posebno barvitost
    ♦     rel. podeliti blagoslov, odvezo, zakrament
  2. 2. navadno v zvezi s s, z dati kaj od svojega: vse, kar je dobila, je podelila z otroki; kosilo je podelil s sosedom
  3. 3. star. razdeliti: podeliti na pet delov / hruške in orehe je podelil med otroke
    podeljèn -êna -o: podeljeni sta bili dve prvi in dve drugi nagradi; podeljena odlikovanja
SSKJ
protopòp -ôpa m (ȍ ó) protojerej: blagoslov protopopa
SSKJ
rosíti -ím nedov., rošèn in rosèn (ī í) 
  1. 1. brezoseb. padati iz oblakov v obliki drobnih vodnih kapelj: zunaj rosi / iz megle je rosilo / v osebni rabi dež rosi / preh., ekspr. oblaki rosijo dež; pren., knjiž. zvoki rosijo v srce
  2. 2. z rošenjem močiti, vlažiti: pot mu rosi čelo, obraz; solze so ji rosile lica
    // nekoliko močiti, vlažiti: rositi lončnice s pršilcem; rositi rastlino po listih
  3. 3. vznes., z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: rositi blagoslov, tolažbo; rositi mir okoli sebe
    ♦     agr. rositi lan goditi ga na rosni travi
    rosíti se 
    1. 1. postajati pokrit z drobnimi vodnimi kapljami: stene, šipe se rosijo / čelo se mu je začelo rositi / nar. rana se rosi / ekspr. oko se mu rosi solzi
      ●       ekspr. ko je to poslušala, (se) ji je oko rosilo je jokala
    2. 2. knjiž., redko postajati rosen: trava se že rosi
    rosèč -éča -e: roseči oblaki; roseče oči
SSKJ
úrbi et órbi prisl. (ȗ-ọ̑) knjiž. povsod: sporočiti novico urbi et orbi; neskl. pril.: rel. papežev blagoslov urbi et orbi blagoslov mestu (Rimu) in svetu
SSKJ
velikonôčen -čna -o prid. (ó) nanašajoč se na veliko noč: velikonočno jutro / velikonočni ponedeljek ponedeljek po veliki noči; velikonočna nedelja / velikonočni prazniki / velikonočni pirhi
♦ rel. velikonočni čas čas od velike noči do binkošti; velikonočni obred; velikonočna spoved; velikonočna sveča slovesno blagoslovljena okrašena sveča kot simbol vstalega Kristusa; velikonočno jagnje jagnje, ki so ga jedli Izraelci v spomin na rešitev iz egiptovske sužnosti; blagoslov(itev) velikonočnih jedil
SSKJ
žégen -gna m (ẹ́) 
  1. 1. pog. blagoslov: dati, dobiti žegen / nesti k žegnu nesti k blagoslovu velikonočnih jedil
    // dekle je pravi žegen za našo hišo / dobiti žegen za uvoz surovin soglasje
    ●     pog. poročila sta se brez žegna civilno
  2. 2. v krščanskem okolju blagoslovljena velikonočna jedila: jesti žegen / velikonočni žegen
  3. 3. nar., v krščanskem okolju snop šibja in zelenja za cvetno nedeljo; butara: nesti žegen v cerkev
  4. 4. nar. koroško žegnanje, proščenje: žegni v fari so se začeli prvo nedeljo v juliju
  5. 5. nar. zahodno pokopališče: vaški žegen s kamnitim obzidjem
  6. 6. pog., ekspr., v zvezi blažev žegen kar je neučinkovito: cepljenje je bilo blažev žegen
  7. 7. v zvezi kolomonov žegen, po ljudskem verovanju knjiga, s katero se da čarati, vedeževati: prebiral je kolomonov žegen
Število zadetkov: 20