ábranek -nka m (ȃ)
1. viseča cvetna mačica: leska otresa dolge abranke
2. na dlaki prisušena blatna kepica: psu binglja po trebuhu blato v abrankih
Zadetki iskanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
SSKJ²
SSKJ²
amaterízem -zma m (ī)
1. ukvarjanje s čim iz veselja; nepoklicna dejavnost, ljubiteljstvo: dramski, glasbeni amaterizem; profesionalizem in amaterizem
2. slabš. nestrokovno, površno opravljanje kakega dela: iskanje tujih napak vas bo potisnilo še globlje v blato amaterizma
1. ukvarjanje s čim iz veselja; nepoklicna dejavnost, ljubiteljstvo: dramski, glasbeni amaterizem; profesionalizem in amaterizem
2. slabš. nestrokovno, površno opravljanje kakega dela: iskanje tujih napak vas bo potisnilo še globlje v blato amaterizma
SSKJ²
anóden -dna -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na anodo: anodni tok; anodna napetost / anodna baterija; anodno blato blato, ki se pri elektrolizi nabira pod anodo; anodno oksidiranje oksidiranje anode pri elektrolizi
nanašajoč se na anodo: anodni tok; anodna napetost / anodna baterija; anodno blato blato, ki se pri elektrolizi nabira pod anodo; anodno oksidiranje oksidiranje anode pri elektrolizi
SSKJ²
SSKJ²
bláto -a s (á)
1. razmočena zemlja: blata je do gležnjev; gaziti blato; noge se jim vdirajo v mehko blato; oškropiti z blatom; cestno blato; mastno blato; krtača za blato / ti sediš doma, jaz sem pa dve uri mešal blato po hribih hodil po blatu
// ekspr. moralna propalost, pokvarjenost: utoniti, valjati se v blatu
2. pri prebavi neizkoriščeni delci hrane, ki jih organizem izloča skozi črevo: bolnikovo blato ima nenavadno barvo; bolnik težko iztreblja blato; pregledati blato; gosto, redko blato / iti na blato iztrebiti se
3. tudi mn., nar. močvirje: izsuševanje Kobariškega blata; V daljavi nekje proti Škocjanu so se svetila blata kot razlito srebro (I. Pregelj)
● ekspr. z združenimi močmi se bomo izvlekli iz blata rešili iz težkega položaja; ekspr. brskati po tujem blatu stikati za tujimi slabostmi; ekspr. nasprotniki me obmetavajo z blatom sramotijo, obrekujejo
♦ elektr. anodno blato ki se pri elektrolizi nabira pod anodo; med. zdravilno blato za zdravilne blatne kopeli
1. razmočena zemlja: blata je do gležnjev; gaziti blato; noge se jim vdirajo v mehko blato; oškropiti z blatom; cestno blato; mastno blato; krtača za blato / ti sediš doma, jaz sem pa dve uri mešal blato po hribih hodil po blatu
// ekspr. moralna propalost, pokvarjenost: utoniti, valjati se v blatu
2. pri prebavi neizkoriščeni delci hrane, ki jih organizem izloča skozi črevo: bolnikovo blato ima nenavadno barvo; bolnik težko iztreblja blato; pregledati blato; gosto, redko blato / iti na blato iztrebiti se
3. tudi mn., nar. močvirje: izsuševanje Kobariškega blata; V daljavi nekje proti Škocjanu so se svetila blata kot razlito srebro (I. Pregelj)
● ekspr. z združenimi močmi se bomo izvlekli iz blata rešili iz težkega položaja; ekspr. brskati po tujem blatu stikati za tujimi slabostmi; ekspr. nasprotniki me obmetavajo z blatom sramotijo, obrekujejo
♦ elektr. anodno blato ki se pri elektrolizi nabira pod anodo; med. zdravilno blato za zdravilne blatne kopeli
SSKJ²
SSKJ²
brózga -e ž (ọ̑)
1. vodén, shojen sneg; plundra: blato in brozga; sneg se je stajal v brozgo; umazana brozga
2. zmes debelozrnate snovi in tekočine: gnojnična brozga / čeber češnjeve brozge za žganje
♦ agr. bordojska brozga škropivo iz modre galice in apna
3. ekspr. slaba pijača: piti brozgo; pren. literarna brozga
4. zastar. drhal, sodrga: V službo je jemal najgrje malopridneže, tatove, pijance, vlačugarje in tako brozgo (J. Trdina)
1. vodén, shojen sneg; plundra: blato in brozga; sneg se je stajal v brozgo; umazana brozga
2. zmes debelozrnate snovi in tekočine: gnojnična brozga / čeber češnjeve brozge za žganje
♦ agr. bordojska brozga škropivo iz modre galice in apna
3. ekspr. slaba pijača: piti brozgo; pren. literarna brozga
4. zastar. drhal, sodrga: V službo je jemal najgrje malopridneže, tatove, pijance, vlačugarje in tako brozgo (J. Trdina)
SSKJ²
SSKJ²
cmákati -am nedov. (ȃ)
1. z ustnicami in z jezikom dajati nizke, nezveneče glasove: grdo je, če kdo pri jedi cmaka; pokušal je vino in zadovoljno cmakal
2. dajati cmakanju podobne glasove: blato je cmakalo pod nogami
1. z ustnicami in z jezikom dajati nizke, nezveneče glasove: grdo je, če kdo pri jedi cmaka; pokušal je vino in zadovoljno cmakal
2. dajati cmakanju podobne glasove: blato je cmakalo pod nogami
- cmakajóč -a -e:
pije glasno cmakajoč
SSKJ²
cmokáti -ám nedov. (á ȃ)
1. z ustnicami in z jezikom dajati nizke, nezveneče glasove: jej lepo in ne cmokaj! cmokati od, iz poželjivosti; glasno cmokati
2. dajati cmokanju podobne glasove: blato mu cmoka pod nogami; gumijasti podplati cmokajo po mokrem tlaku; brezoseb. v čevljih mu je kar cmokalo / kopači cmokajo po strugi
3. preh., pog., šalj. glasno poljubljati: cmokal me je po licu
1. z ustnicami in z jezikom dajati nizke, nezveneče glasove: jej lepo in ne cmokaj! cmokati od, iz poželjivosti; glasno cmokati
2. dajati cmokanju podobne glasove: blato mu cmoka pod nogami; gumijasti podplati cmokajo po mokrem tlaku; brezoseb. v čevljih mu je kar cmokalo / kopači cmokajo po strugi
3. preh., pog., šalj. glasno poljubljati: cmokal me je po licu
- cmokáje :
cmokaje prežvekovati
- cmokajóč -a -e:
cmokajoč z ustnicami in z jezikom; cmokajoč poljub
SSKJ²
cmokotáti -ám nedov.(á ȃ)
dajati cmokanju podobne glasove: blato cmokota pod nogami
dajati cmokanju podobne glasove: blato cmokota pod nogami
- cmokotáje :
luže so se cmokotaje prelivale pod kolesi
SSKJ²
člének -nka m (ẹ̑)
1. gibljiv stik dveh ali več kosti, navadno prstnih: nategoval si je prste s tako silo, da so mu členki pokali; zapestni členek / prstan ji je zdrknil čez členek; potrkati s členki ob mizo
// nav. mn. gleženj: do členkov gaziti blato
2. del, ki se veže z drugimi v celoto: speti členke verige; pren. to je samo droben členek v verigi dogodkov
3. jezikosl. pomensko nesamostojna nepregibna beseda, ki poudarja in delno spreminja stavek, besedo v okolici: velelni členek; členki, medmeti in prislovi
♦ bot. del stebla med dvema kolencema
1. gibljiv stik dveh ali več kosti, navadno prstnih: nategoval si je prste s tako silo, da so mu členki pokali; zapestni členek / prstan ji je zdrknil čez členek; potrkati s členki ob mizo
// nav. mn. gleženj: do členkov gaziti blato
2. del, ki se veže z drugimi v celoto: speti členke verige; pren. to je samo droben členek v verigi dogodkov
3. jezikosl. pomensko nesamostojna nepregibna beseda, ki poudarja in delno spreminja stavek, besedo v okolici: velelni členek; členki, medmeti in prislovi
♦ bot. del stebla med dvema kolencema
SSKJ²
SSKJ²
čohálo -a s (á)
krtači podobna kovinska priprava za čiščenje živine: odrgniti blato s čohalom; konjsko čohalo
krtači podobna kovinska priprava za čiščenje živine: odrgniti blato s čohalom; konjsko čohalo
SSKJ²
čvekáti -ám nedov. (á ȃ)
1. slabš. vsebinsko prazno, nespametno govoriti: nehaj že čvekati; ni znal drugega kakor čvekati
// govoriti, pripovedovati: kaj čvekaš neumnosti; vedno je čvekal, da bo vse skupaj pustil in odšel; drzne si čvekati o privatnih stvareh / samo čveka, pa nič ne naredi
2. dajati cmokanju podobne glasove; cmokati: pod nogami ji je čvekalo blato
1. slabš. vsebinsko prazno, nespametno govoriti: nehaj že čvekati; ni znal drugega kakor čvekati
// govoriti, pripovedovati: kaj čvekaš neumnosti; vedno je čvekal, da bo vse skupaj pustil in odšel; drzne si čvekati o privatnih stvareh / samo čveka, pa nič ne naredi
2. dajati cmokanju podobne glasove; cmokati: pod nogami ji je čvekalo blato
SSKJ²
SSKJ²
SSKJ²
drèk drêka m, mest. ed. tudi dréku (ȅ é)
1. vulg. pri prebavi neizkoriščeni delci hrane, ki jih organizem izloča skozi črevo; blato, govno, iztrebki: stopiti v drek; kurji, pasji, svinjski drek; smrad po dreku; umij se, smrdiš ko drek
2. nizko kar je malo vredno, nepomembno: vsak drek si zapiše; joka za vsak drek; tepec boš ostal, če boš bral takle drek tako slabo knjigo / bil je proti vojni in sploh vsemu temu dreku
// malo vreden, nepomemben človek: ti si drek proti njemu / kot psovka na, drek hudičev, da si boš zapomnil, kdaj si izzival
3. nizko neprijeten, zapleten položaj: zdaj si pa res v dreku; zmeraj je pomagal komu iz dreka
4. nizko, v členkovni rabi izraža
a) navadno v zvezi z en močno zanikanje ali zelo majhno mero: to me pa res en drek briga; vse si je sam pripravil, doma je en drek dobil; iskal sem, pa sem en drek našel
b) v povedni rabi omalovaževanje: drek je vse skupaj / elipt. pravi drek, če me premestijo
5. nizko, v členkovni rabi izraža močno zanikanje ali omalovaževanje: drek, ne bom se pustil; drek, pa taka zabava!
● nizko vse en drek je, če grem ali ne vseeno je; nizko tako za en drek je, da bi ga še otrok lahko pretepel brez moči, šibek; nizko pritožuje se za vsak drek za vsako malenkost; nizko biti, stati do kolen v dreku biti v zelo neprijetnem, zapletenem položaju
1. vulg. pri prebavi neizkoriščeni delci hrane, ki jih organizem izloča skozi črevo; blato, govno, iztrebki: stopiti v drek; kurji, pasji, svinjski drek; smrad po dreku; umij se, smrdiš ko drek
2. nizko kar je malo vredno, nepomembno: vsak drek si zapiše; joka za vsak drek; tepec boš ostal, če boš bral takle drek tako slabo knjigo / bil je proti vojni in sploh vsemu temu dreku
// malo vreden, nepomemben človek: ti si drek proti njemu / kot psovka na, drek hudičev, da si boš zapomnil, kdaj si izzival
3. nizko neprijeten, zapleten položaj: zdaj si pa res v dreku; zmeraj je pomagal komu iz dreka
4. nizko, v členkovni rabi izraža
a) navadno v zvezi z en močno zanikanje ali zelo majhno mero: to me pa res en drek briga; vse si je sam pripravil, doma je en drek dobil; iskal sem, pa sem en drek našel
b) v povedni rabi omalovaževanje: drek je vse skupaj / elipt. pravi drek, če me premestijo
5. nizko, v členkovni rabi izraža močno zanikanje ali omalovaževanje: drek, ne bom se pustil; drek, pa taka zabava!
● nizko vse en drek je, če grem ali ne vseeno je; nizko tako za en drek je, da bi ga še otrok lahko pretepel brez moči, šibek; nizko pritožuje se za vsak drek za vsako malenkost; nizko biti, stati do kolen v dreku biti v zelo neprijetnem, zapletenem položaju
SSKJ²
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- ...
- 7
- Naslednja »
Število zadetkov: 140
Dostopnost