Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Celotno geslo Etimološki
ambrọ́zija -e ž
Celotno geslo Etimološki
bọ̑g bogȃ m
SSKJ²
božánski -a -o prid. (ȃ)
značilen za božanstvo: božanska pravičnost
// ekspr. čudovit, izvrsten, sijajen: povsod je vladal božanski mir; božanski prizor; pog. v tej obleki si božanska / pog. pridi plavat, voda je božanska
    božánsko prisl.:
    kava je božansko zadišala
Pravopis
božánski -a -o (ȃ) ~a pravičnost; poud. ~a pokrajina |čudovita|
božánskost -i ž, pojm. (ȃ)
Celotno geslo Sinonimni
božánski -a -o prid.
GLEJ SINONIM: odličen, svet4
GLEJ ŠE: bog1
Celotno geslo Pregovori
božanski je sestavina izrazov
Grešiti je človeško, občutek pa je božanski, Motiti se je človeško, odpuščati pa božansko
Pleteršnik
božȃnski, adj. göttlich, Habd., Mur., nk.; božansko lep, göttlich schön, nk.
Prekmurski
božánski -a -o prid. božji, božanski: Bo'sánſzka Perſona KMK 1780, 18; Ztanácsa Bo'zánſzkoga BKM 1789, 24; Bo'zánſzke KŠ 1754, 86; Bo'zánſzke KŠ 1771, 263; Bo'zánſzko KŠ 1754, 100; Bo'zànſzkov KŠ 1754, 106; Bo'sánſzkom KM 1783, 56; z-Bo'sánſzkim KM 1796, 5; jeſzo Bo'sánſzke KMK 1780, 92; vecs Bo'sánſzki Perſon KMK 1780, 8
Celotno geslo Frazemi
člôvek Frazemi s sestavino člôvek:
bíti člôvek s téga svetá, člôvek brez hrbteníce, člôvek stárega kopíta
Celotno geslo Pregovori
človeški je sestavina izrazov
Grešiti je človeško, občutek pa je božanski, Motiti se je človeško, Motiti se je človeško, odpuščati pa božansko
Celotno geslo ePravopis
Dantejeva jama
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Dantejeve jame samostalniška zveza ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
drugo ime za Zadlaško jamo
IZGOVOR: [dántejeva jáma], rodilnik [dántejeve jáme]
Celotno geslo Etimološki
dȋva -e ž
Celotno geslo eSSKJ16
domač2 -a -e (domač, domoč) pridevnik
1. ki se nanaša na hišo, iz katere kdo izvira, kjer kdo živi; SODOBNA USTREZNICA: domač
1.1 ki se nanaša na družinsko skupnost, v kateri kdo živi; SODOBNA USTREZNICA: domač
2. krajevno malo oddaljen; SODOBNA USTREZNICA: bližnji
3. ki živi, raste ob človeku, pod njegovim nadzorom; SODOBNA USTREZNICA: domač
FREKVENCA: 39 pojavitev v 11 delih
TERMINOLOGIJA: domači bog
Celotno geslo Etimološki
entuziāzem -zma m
Celotno geslo Pregovori
grešiti je sestavina izrazov
Grešiti je človeško, občutek pa je božanski
V VARIANTI IZRAZOV: Motiti se je človeško, Motiti se je človeško, odpuščati pa božansko
SSKJ²
kozmografíja -e ž (ȋ)
opisovanje zvezd, zemlje: kozmografija in kozmologija / Dantejeva kozmografija v Božanski komediji
SSKJ²
lógos -a m (ọ̑)
filoz., v antični filozofiji najvišji red, vrhovna zakonitost sveta: božanski logos
njámi medmet
    1. izraža, da govorec okuša, vonja kaj okusnega, si to predstavlja
      1.1. izraža, da se govorcu kaj zdi dobro, zanimivo
    2. izraža, da se kdo zdi govorcu telesno privlačen
    3. kot pridevnik, ekspresivno ki je okusen, slasten
    4. kot pridevnik, ekspresivno ki je telesno privlačen
ETIMOLOGIJA: njam, verjetno pod vplivom angl. yummy
Celotno geslo Pregovori
občutek je sestavina izrazov
Grešiti je človeško, občutek pa je božanski
Celotno geslo Frazemi
okó Frazemi s sestavino okó:
bíti kómu tŕn v očéh, bíti v očí, bôsti v očí, číst kot ríbje okó, čúvati kóga/kàj kot púnčico svôjega očésa, dogôvor na štíri očí, drégniti v kúrje okó, dvóbòj iz očí v očí, glédati se iz očí v očí, glédati smŕti v očí, govoríti iz očí v očí, govoríti na štíri očí, hodíti kód z odpŕtimi očmí, hodíti po svétu z odpŕtimi očmí, iméti očí na pêcljih, iméti prevelíke očí, iméti véčje očí, iméti véčje očí kot želódec, iz očí v očí, jásen kot ríbje okó, metánje péska v očí, metáti kómu pések v očí, mižánje na êno okó, mižánje na obé očési, mižáti na êno okó, mižáti na obé očési, na lépe očí, na štíri očí, nasúti kómu pések v očí, natrésti kómu pések v očí, ne zatískati si očí pred čím, ne zatísniti očésa [vsò nóč], ne zatísniti očí [vsò nóč], očí [vsèga] svetá, odpréti [kómu] očí, okó za okó, okó za okó, zób za zób, pazíti na kóga/kàj kot na púnčico svôjega očésa, pések v očí, poglédati resníci v očí, pogovárjati se s kóm iz očí v očí, pogovárjati se s kóm na štíri očí, pogôvor iz očí v očí, pogôvor na štíri očí, pogovoríti se s kóm iz očí v očí, pogovoríti se s kóm na štíri očí, postáviti iz očí v očí, postáviti se iz očí v očí, resníca v očí bôde, sáme očí so kóga, sanjáriti z odpŕtimi očmí, sánjati z odpŕtimi očmí, sestánek na štíri očí, sestáti se s kóm na štíri očí, soóčati se [s kóm/čím] iz očí v očí, soóčiti se [s kóm/čím] iz očí v očí, spáti z odpŕtimi očmí, sréčanje iz očí v očí, sréčanje na štíri očí, sréčati se iz očí v očí, sréčati se s kóm na štíri očí, státi si iz očí v očí, stopíti kómu na kúrje okó, stráh imá velíke očí, temà se déla kómu pred očmí, varováti kóga/kàj kot púnčico svôjega očésa, vídeti [kóga/káj] iz očí v očí, volóvske očí, vréči kómu pések v očí, vréči očí na kóga/kàj, vréči okó na kóga/kàj, z očmí in ušési, z očmí na pêcljih, zakrívanje očí pred čím, zakrívati očí pred čím, zamižáti na êno okó, zamižáti na obé očési, zapírati očí pred čím, zatískanje očí pred čím, zatískati si očí pred čím, zatísniti si očí pred čím, znájti se iz očí v očí, zréti smŕti v očí
Število zadetkov: 26