Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Prekmurski
zàpoved tudi zàpovid tudi zapóuvid -i ž
1. zapoved, ukaz: nadigne Csloveka Kriſtusseva Zápoved SM 1747, 41; Stera zapouvid náſz vcsi KŠ 1754, 29; Ka 'zelej tá zapovid KŠ 1754, 35; zisla je zapovid od Auguſtus Czaſzara KŠ 1771, 167; zapovid je pa eta bila KM 1796, 124; Kaksa zapouvid je dána KM 1796, 6; radi pouleg nyegove zapoveidi hodimo TF 1715, 18; Szkim ſze grozi Boug nezdr'závczom ete zapouvidi KŠ 1754, 65; Archippuſi dáne zapouvidi KŠ 1771, 602; proti takovoi zapoveidi necsiniti TF 1715, 18; naj nyegovoj zapouvidi zadoſzta vcsinimo KŠ 1754, 83; Boug je zápoved gori nápiſazo TF 1715, 12; ſzo Tvojo Zápovid prelomili SM 1747, 51; Povej mi zapouvid KŠ 1754, 29; liki ſzmo zapovid vzéli KŠ 1771, 737; právde zapovejd, vu návuki bodoucso, je odevzéo KŠ 1771, 577; zakaj ſzta nyegovo zapouvid prelomila KM 1796, 7; Zapoved nyegovo zdr'závaj BRM 1823, 3; stáne, na tvojo zapôved lepo sunce BJ 1886, 7; Ka je prepovejdano vtoj zapouvidi KŠ 1754, 42; grejh po zapouvidi oprávlao je vmeni KŠ 1771, 462; ſteri ſzo zapouvidi cslovecſe KŠ 1754, 13; návuke, kiſzo zapovidi lüdi KŠ 1771, 50; Ka zdr'sávajo zapouvidi KMK 1780, 35; i ka sze právde zapôvidi gvüsno doprneszéjo AI 1875, kaz. br. 2; keliko zapoveidi zderſáva vſzebi TF 1715, 12; Od etih zapóvidi právi Goszpod ABC 1725, A4b; Od etih zapouvedi právi Goſzpoud SM 1747, 46; i nyegovi zapouvid ne zdr'záva KŠ 1754, 84; po ſztezaj tvoji ſz. zapouvid morem hoditi KM 1783, 166; nikaj prouti tákſim zapouvidam ne csinmo KM 1783, 67; ſteri nyegove zapóveidi preſztoupajo TF 1715, 18; Moie zapoveidi neiſzte obdersali SM 1747, 84; ino moie zapouvidi obdersávajo SM 1747, 84; cſi nyega zapouvidi zdr'závamo KŠ 1754, 84; Ki má zapouvidi moje KŠ 1771, 315; Vu moji zapovidáj hodite KŠ 1754, 70; hodécsa vu vſzej zapovidáj KŠ 1771, 167
2. navadno v zvezi Božja zapoved božja zapoved: Pervi tauje Deſzétera Bosja zápoved TF 1715, 11; Deſzétera Bosja Zápovid SM 1747, 45; Poveimi péto Bosjo zapoveid TF 1715, 15; Povej mi deſzéto zapovid SM 1747, 64; na Bo'zo zapouvid je Mo'zes peſzen napravo BKM 1789, 5b; voda, koteraſze vBosjoj ſzvétoi zapoveidi zderſáva TF 1715, 31; rázlocsek je med devétov i deſzétov zapouvidov KŠ 1754, 61; z-Bo'zov zapouvidjov obvzéta KŠ 1754, 185; nej ſzmo vám zapouvidjov zapovedali KŠ 1771, 355; ſzo Bosje ſzvete zapóveidi gori na piſzane TF 1715, 12; Deszétere Bosie Zapovidi ABC 1725, A4a; To ſzo Deſzétere Bosje Zapoveidi SM 1747, 89; Od Deſzéteri Bosi Zapovedi SM 1747, 87; ſtera je ta prva vſzej zapovid KŠ 1771, 141; i vi preſztáplate zapovidi Bo'ze KŠ 1771, 50; znati petére zapouvidi KMK 1780, 6; Vu etivi dvej zapouvidaj viſzi czejla právda KŠ 1771, 75
Pleteršnik
žábica, f. dem. žaba; 1) das Fröschlein; božja ž., der grüne Laubfrosch (hyla viridis), Cig., Jan., Erj. (Ž.); = bogčeva ž., C.; = zelena ž., Cig., Jan., C.; — 2) großes Löwenmaul (antirrhinum maius), Jan., Tuš. (R.); — 3) neka rdečkasta, mnogonoga žuželka, M.; ako jo kako živinče (nav. ovca) s travo požre, napuhne se ter postane žabičavo, žabičasto, BlKr.; kravo je ž. napela, Z.; suha ž. ali ledovna ž., das Rückenblut, eine Krankheit der Rinder und Schafe, V.-Cig., Strp.; = krvava ž., Bleiw.-Cig.; žabico tepsti, dreti, das Rückenblut brechen, Cig.; žabico rezati = puščati živini pod repom ali na ušesih, Strp.; — sploh nekaka bolezen živinska, pri kateri živinče napenja, Strp.; — 4) žabico metati, sekati, flache Steinchen schräg auf die Fläche des Wassers werfen, so dass sie abprallen und über dem Wasser hinhüpfen, Cig.; = žabice izpodbijati, M.; — 5) der Hufstollen, vzhŠt.-C.; — 6) das Anhängeschloss, Cig., C., Štrek., Rez.-C.; — die Klammer, Cig. (T.); — das Handeisen, die Handschraube, Cig.; v žabico dejati, žabico privijati, Z.; verige na nogah in žabice na rokah, Cv.; — die Pfanne (mech.), h. t.-Cig. (T.); — ž. pride pri vpreganju v luknjo ojnic, Mik.
SSKJ²
žálosten -tna -o prid., žálostnejši (á)
1. ki je v stanju žalosti: tolažiti žalostnega človeka; žalosten je zaradi smrti očeta; v nesreči so žalostni vzdihovali; ekspr. do smrti, na smrt žalosten / v osmrtnicah z žalostnim srcem sporočamo
// ki izraža, kaže žalost: žalosten obraz, pogled / žalostno petje
2. v povedni rabi ki občuti žalost, nezadovoljstvo ob čem: žalostni so, ker jim ne pišejo / star. žalosten je svojih otrok nezadovoljen je z njimi
3. ki vsebuje kaj, kar povzroča žalost, duševno bolečino: obujati žalostne spomine; žalostna misel, novica / v osmrtnicah sporočamo žalostno vest
// ki vzbuja sočutje, obžalovanje: žalosten konec zgodbe; žalostno dejanje / odpravljati žalostne posledice povodnji
// poln žalosti, trpljenja: biti kriv žalostne nesreče, usode koga / žalostni časi; žalostne razmere; žalostno življenje / žalostna zgodba / žalostne izkušnje
4. ekspr. enoličen2, pust2: žalostna pokrajina / žalostna jesenska polja prazna, pusta
// ki je sive, temne barve: žalosten videz knjige / žalostna megla / žalosten jesenski dan meglen, deževen; žalostno vreme / žalostne barve
// medel, slaboten: žalostna razsvetljava; žalostno jesensko sonce
5. ekspr. zelo slab: žalosten videz avtomobila po nesreči; hiša je v žalostnem stanju / žalostno znanje / ima žalostne nazore o življenju; žalosten sloves nekaterih gostiln / da se kaj takega lahko pripeti tudi drugim, je žalostna tolažba zame
// zelo nizek: številke o naraščanju proizvodnje so žalostne / žalostna udeležba na sestanku / dobiti bolj žalostno pomoč
● publ. žalosten rekord ceste prvo mesto po številu nesreč; zastar. žalostna koračnica žalna koračnica; star. žalostna pesem žalostinka; iron. vitez žalostne postave kdor zaradi svojega vedenja, videza vzbuja usmiljenje, sočutje; knjiž. žalostna vrba vrba žalujka
♦ rel. Žalostna Mati božja; um. slika, kip Žalostne Matere božje slika, kip sedeče matere Jezusa Kristusa z mrtvim sinom v naročju
    žálostno 
    1. prislov od žalosten: žalostno se držati; žalostno živeti; žalostno smešen
    ♦     glasb. žalostno označba za izraz izvajanja triste
    2. ekspr., v povedni rabi zelo slabo: pri sosedu je žalostno, odkar nimajo zaslužka / z bolnikom je žalostno
    // izraža odklanjanje česa, nezadovoljstvo s čim: žalostno je, da morajo ljudje tako slabo živeti; žalostno je poslušati take neumnosti; žalostno se nam zdi tako dolgo čakati / elipt. žalostno, da tega ne veš / v členkovni rabi ogoljufal da ga je, žalostno; sam.: doživeti kaj žalostnega; tolažiti žalostne
Število zadetkov: 223