Zadetki iskanja
Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar
Pleteršnik
bòb, bóba, m. tudi coll. 1) die Saubohne (vicia faba); b. iz kropa pobirati = die Kastanien aus dem Feuer holen, LjZv.; bob ob (v) steno metati, sich vergeblich bemühen jemanden zu überreden, zu überzeugen; vse besede so bob v steno pri njem, alles Reden ist bei ihm vergeblich; da te mili bob! potz tausend! C.; zdaj sem se iz boba izdrl, jetzt kenne ich mich erst aus, Erj. (Izb. sp.); — volčji b., die Lupine (lupinus), Tuš. (B.), Nov.; — divji b., gemeine Fetthenne (sedum maximum), Velikovec-Josch; — 2) = fižol, die Fisole (phaseolus vulg.), Soča, Trenta-Erj. (Torb.); — 3) kleine, krapfenähnliche Schmalzkuchen, Gor.; — 4) = krompir, C.; — 5) kozji, ovčji b., die Geiß-, Schafexcremente, Z.
Pleteršnik
bobə̀k, -bkà, m. dem. bob; das Böhnchen; etwas einer Bohne Aehnliches: kleine Beere, Knospe, kleiner Knollen; bobki, kleine Schmalzkuchen, Cig.; prim. bob 3); — kozji, ovčji bobki, der Ziegen-, Schafmist; — tudi bȏbək, -bka, Št.
Pleteršnik
Pleteršnik
Pleteršnik
kozúlja, f. 1) die Schote, Cig., BlKr., ("kòzulja reci: kòzlja") Soška dol.-Erj. (Torb.); bob gre v kozulje ("kuzule"), C.; svinjam polagajo po zimi posušene in kuhane kozulje, BlKr.; — 2) das Büschel, die Dolde, die Rispe, Cig., Jan., Lašče-Erj. (Torb.); — ein abgebrochener Zweig, M., C.
Pleteršnik
lúščiti 1., -im, vb. impf. von der (harten) Schale befreien, schälen: orehe l.; — aushülsen, ausschoten: fižol, grah, bob l.; — zrnje l., das Getreide gerben, Cig.; — l. se, sich schälen, sich balgen, sich schiefern, sich blättern; barva se lušči s platna, ZgD.
Pleteršnik
métati, mę́čem, vb. impf. 1) werfen; kamenje, puščice m.; — s kamenjem koga m., steinigen, Vrt.; — ogenj m., Feuer speien; iz sebe m., sich erbrechen; kri m., Blut ausbrechen; — ausbrechen: ovca, konj meče zobe, Cig.; — božje ali božjast ga meče, er hat die Fallsucht, er hat einen epileptischen Anfall; tudi samo: meče ga; — m. komu kaj na oči, Vorwürfe machen, C.; = m. v oči, Cig.; — bob v steno m. = tauben Ohren predigen; pšenico k plevam m. = das Kind mit dem Bade ausgießen, Cig.; — m. se, sich gegenseitig zu Boden zu werfen suchen, ringen; — 2) m. se, sich ergießen: potok se meče iz preduha črez steno, Glas.; — 3) m. se, in Samen schießen, Aehren ansetzen, C.
Pleteršnik
natȋški, adj. natiški fižol, grah, bob, die Steckenfisole, Steckenerbse, Steckenbohne, Cig., Lašče-Erj. (Torb.).
Pleteršnik
opŕhniti, -pȓhnem, vb. pf. 1) moderig, schimmelig werden, Cig., C., Mik.; hruške, bob, grah in drugo tako rado oprhne, če se dovolj ne posuši, tako tudi pšenica, če ni na suhem spravljena, Notr., Polj.; — 2) einen Ausschlag bekommen, Gor.; — 3) trta oprhne, die Rebenblüten fallen ab, Vrtov. (Vin.).
Pleteršnik
ovijáłən, -łna, adj. zum Umbinden dienend: ovijȃłna slama, das Packstroh, Cig.; — Schling-: ovijalni bob, Cig.; ovijalno zelenje, Let.
Pleteršnik
stẹ́na, f. 1) die Wand; bob v steno metati = vergeblich Vorstellungen machen; čelna, opažna s., die Giebelwand, Cig.; o božiču pod steno, o veliki noči za pečjo, Met.; slišalo se je za deveto steno (= weithin); — die Seite am Schiff, die Schiffswand, Cig. (T.); — gozdna s., der Waldmantel, Cig.; — 2) die Felswand: živa s., Cig. (T.); — die Wange (mont.), Cig. (T.); s. poganja, žene, die Felswand fängt an sich aufzurichten, s. stiska (verengt die Grube), je stisnila (hat die Grube ausgeschnitten) (mont.), Cig.; doljnja s., Liegendes, gornja s., Hangendes (mont.), Cig. (T.); — 3) kopitna s., die Hufwand, die Trachtenwand, Levst. (Podk.), DZ.
Pleteršnik
Slovar stare knjižne prekmurščine
Prekmurski
bòb -a m bob: Bob v sztejno metati KOJ 1845, 12; Sztejne sze bob neprime, tak sze neprime návuk okorne decé KOJ 1845, 12
Slovar Pohlinovega jezika
Celotno geslo
Pohlin
Matija Kastelec in Gregor Vorenc: Slovensko-latinski slovar
Vorenc
bob m, F16, acrochordon, ſo bradovize, kakor en bob debele; colocasia, -ae, vodeni bob raſte v'Egyptu; conchis faveta, is boba jeid; faba, -ae, bob; fabacia, -ae, faveta, en mozhnik s'boba; fabae hilum, tá zherna pika na bobu; fabaginus, -a, -um, bobovṡki, od boba; fabalis, et le, kar k'bobu ſliſhi; fabarius ager, nyva ṡa bob, kir bob rad raſte; hilum, -li, tá zherna pika na bobi; hyoscyamus, -mi, zhervivez, ṡobnyk, ſvinṡki bob; midas, -ae, ṡhuṡhik, ali mol v'bobu; smilax hortensis, laṡhki grah, ali bob; utriculi, idem ac folliculi, valvuli pisorum, fabarum, lentis etc: luṡkin[e] graha, od boba; valvuli, ſtrokiki per bobi, ali drugim ſozhivji
Vorenc
bradavica ž, F10, aerochordon, ſo bradovize, kakor en bob debele, katere ſo ẛlaſti otrokom nadleshne, na dni ſo cilú voske, de ſe vidi kakòr de bi viſſeile; callere: bradovize iméti; callosus, -a, -um, polhen bradavÿz; callus, et callum, bradoviza; erugare, tudi bradovize ṡdreiti; ficus, -ci, figa: tudi tur, ali bradoviza eni figi podobna; gemursa, -ae, ena prehuda bolezha bradoviza v'mei tem narmanſim perſtom na nogi; papilla, -ae, bradoviza na ſeṡzi; verruca, -ae, bradoviza; verucosus, -a, -um, polhin bradovyz
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: bradavica ž, verruca, -ae, bradaviza
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: bradavica ž, verruca, -ae, bradaviza
Vorenc
Vorenc
dno s, F18, abyſsus, -si, prepad, bresdan, gresnu, globozhina, pres dná; acrochordon, ſo bradovize, kakor en bob debele, katere ſo, ṡlaſti otrokom nadleshne, na dni ſo cilú voske, de ſe vidi kakòr de bi viſſeile; ad fundum, k'dnú; ad fundum ire, k'dnú leteti; carina, pod, ali dnú v'barkah, ladje dnú, ali pod; carinare, barko délati, ali gvelbati, kakùr je dnú v'barki; crudaria, ſreberna ṡhila, na dny jame; ex fundo, od dná, s'grunta; funditus, do dna, s'gruntoma, cilú do konza; fundum, -di, dnú; oculi sinus, okounu dnú; saburra, -ae, tá debèli peiſſik, kateri na dnú bárk ſtavio ṡa teṡhavo; solum, -li, dnú, pod, tlá; sponda, -ae, ṡhpampet, poſtelnu dnú; talea, -ae, ene ſpletene korbe dná leiṡ; tracta, -ae, dnu, ali pod ene torte; voraginosus, -a, -um, polhin takeſhnih pres dná jam, inu vertazh
Vorenc
fižol m, F2, faseolus, fiṡholik, ali fiṡhol, ſozhivje; smilax hortensis, laṡhki grah, ali bob, vſih ṡhlaht farb fiṡhol
Vorenc
grah m, F5, gráh, pisum, -i; pisum, -i, gráh [str. 164b ]; pisum. Erbis, gráh [str. 257b ]; smilax hortensis, laṡhki grah, ali bob, vſih ṡhlaht farb fiṡhol; utriculi, idem ac folliculi, valvuli pisorum, fabarum, lentis etc: luṡkin[e] graha, od boba, od lèzhe
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »
Število zadetkov: 33
Dostopnost