Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Prekmurski
páverski -a -o prid. kmečki: Páverszki pojbics KAJ 1870, 23; Goszpocski oblêk je bogat, páverszki je prôszti AIN 1876, 36; Nika páverſzka 'senſzka je 'sivino mejla KM 1790, 46; szo koudiske po páverszkih hi'saj okoli hodili KOJ 1914, 118
Prekmurski
péneznati -a -o prid. denaren, bogat: vnougi bogati goszpoudje i peneznati ter'sci szo szvoje grünte nekaj cérkvam zapiszali KOJ 1914, 103
Svetokriški
pijanec -nca m pijanec: ſo diali, de je en pyaniz im. ed., en Zupernik, de ima hudizha vſebi ǀ En dellauz pijaniz im. ed. nebo nikuli bogat, ampak vbuſiz ǀ S. Baſilius je djal enimu pyanizu daj. ed. ǀ v' zhaſſih mu ſe vinu posna, kar ga s' eniga pyaniza tož. ed. resnashaio ǀ tu pak doperneſſo ty poshreshni kebri, tu je pyanzi im. mn. ǀ ob pamet prideio, raunu kakor pyanizi im. mn. ǀ vſy ty nezhiſti, nesramni, tatye, oherniki, pyanzy im. mn., preklinauzi, inu golufi bodo fardamani ǀ letu ſturè pijanizi im. mn., katiri bres potrebe denarie sameizheo ǀ hishe teh loterz ashtarje teh piianizou rod. mn. ǀ yh pyanizom daj. mn. pergliha ǀ pyanzom daj. mn. vinu glavo resbiva ǀ Kaj meinite de Bug je ſtuaril nebeſſa sa lotre, inu loterze, sa golufe, inu golufize; tatove, inu tatize; sa pyanze tož. mn.
Svetokriški
Pitius m osebno lastno ime Pitej: Pithius im. ed. Bitinius je bil taku bogat, de s' zhiſtiga ſlata je bil ſturil en velik drevu, inu eno terto s'ſlatimi grosdi (II, 410) Neki bitinijski bogataš z imenom Pitêj, gr. Πιϑεύς
Vorenc
pogreb m, F11, exequiae, pogreb, marlizhku opravilu; funeralia, kar h'pogrèbu ſliſhi, pogrèbṡzhina; funerare, h'pogrèbu neſti, pokopovati; funus, -eris, pogreb, merlizh; funus solenne, pogreb s'veliko zhaſtjó; justa reddere, dolṡhnúſt doparneſti, pogreb; loculus, tudi ena para ṡa mertvize h'pogrèbu noſſiti; parentare, pogreb, ſedmino, ali leitnizo po ſvoih ſtariſhih doparneſti; praeco feralis, kateri pogreb oṡnanuje; sepultura, -ae, pogreb, pokopovanîe, pokop; visceratio, dilenîe ſroviga meſſá, nékadai ſo ſrovu meſſú dilili, kadar je kei en bogat vmerl, takú je bilú navadnu per eniga bogatiga pogrèbu
Pleteršnik
potelę̑sən, -sna, adj. körperlich: potelesna reč, Dalm.; potelesna nadloga, Guts. (Res.); potelesno, dem Leibe nach, C.; potelesno kraljevati, Krelj; duhovno bogat je bil potelesno siromak, Cv.
Svetokriški
potrebovati -ujem nedov. 1. potrebovati: Jeſt pak guishnu veliku vezh poterbuiem 1. ed. ǀ kadar nar ble njegove gnade potrebujem 1. ed., on sa mene vezh nemara ǀ jeſt nepoterbujem +1. ed. teh vineriou ǀ ſe nepofliſash vnkaj vlezhi vodo gnade boshje, katero tulikain poterbujesh 2. ed. ǀ en ribizh kateri cello nuzh je v'vodi ſtal, poterbuje 3. ed. vina, inu ſi ga sashlushi ǀ sveta molitu od G: Boga sproſsi karkuli potrebuje 3. ed. ǀ Sonzhe nepoterbuje +3. ed. vekshi ſvetlobe: Slonoua Kuſt nepoterbuje +3. ed. perila, ſnejh nepoterbuje +3. ed. bèleshi biti ǀ G. Bug obene rezhi nepoterbuie +3. ed. ǀ nepotrebuje +3. ed. luitra kakor uni Angeli ǀ ie taku bogat de nepotrebuie +3. ed. obene rezhij ǀ G. Bug vshe vei kar my poterbuiemo 1. mn. ǀ my bi radi petleriam almoshno podelili, ſamy pak poterbujemo 1. mn., imamo otrozhizhe, dershinizo ǀ karkuli mij shelimo, potrebujemo 1. mn., inu proſsimo ǀ ti vejsh de mij poterbujmo 1. mn. to ſveto pohleunoſt, aku hozhemo Bogu dopadezhi biti ǀ Bug hozhe de raunu vy, katiri poterbujete 2. mn. ſamy, de imate tem vboſim sa vash nuz, inu dobizik dati ǀ vaſh Nebeſhki Ozha vej, de vy vſiga tiga potrebujete 2. mn. ǀ vſe kar shelite, inu potrebuijete 2. mn., sastoin vam hozhe dati ǀ Karkuli shelite, ali poterbojete 2. mn. ǀ aku N: N: kej kaj poterbujte 2. mn. ǀ vy nepoterbujete +2. mn. moje molitvize ǀ leta andverh je taku nuzen, de krajly, inu Ceſſary ga poterbujeio 3. mn. ǀ ſoſebnu ty mlady gnade boshie poterbuieio 3. mn. ǀ ym oblubish dati vſe Karkuli poterbujejo 3. mn. ǀ Vſy ludje poterbujeo 3. mn. zhaſt G. Bogu dati ǀ ſo dolshni ſvojo sheno inu otroke oskerbeti s' ſpisho, inu s'vſem kar potrebujeio 3. mn. ǀ od ſpovidnika pak obeden ym neſmej govorit de ſi glih tega ble poterbuſejo 3. mn. kakor Arzata ǀ malu mleka je poterboval del. ed. m ǀ karkuli bode od njega shelal, inu proſsil, ali poterbual del. ed. m ǀ malu kateri zhlovek po ſimi ſe nejde, de bi nyh della nepoterbual +del. ed. m ǀ V'mladosti ſe oſkerbè, s'tem kar v'ſtaroſti bodò poterbovali del. mn. m ǀ Nej gvishnu Nem. Nem. potrebovola del. ed. ž Maria Diuiza ozhiſzhena bita ǀ taku mozhnu ſmò taiſto poterbuali del. mn. m sa sdrauje nashe bolne dushe ǀ vſe karkuli bomo potrebovali del. mn. m 2. živeti v pomanjkanju: Vſe tvoje blagu vboſim sa Boshio volo dati, inu potle poterbovati nedol., inu petlati
Prekmurski
prémočen -čna -o prid.
1. premožen, bogat: Vagyonos; prémocsen -a -o KOJ 1833, 180; Ka je prémocsen bio, ſze razmi KŠ 1771, 662; Nika prémocsna dovica je szpoznala KM 1790, 40; Tou je gvusno, ka je nikſoj prémocsnoj i jako Bogá bojécsoj goſzpej piſzani KŠ 1771, 736; Prémocsni grátajo BRM 1823, 6; Vzem prémocsnim tak veli KAJ 1848, 288
2. premočen, zelo močen: Jezus Premocsni KM 1783, 40; Boug Vſzej ſeregouv poglavnik premocſen BKM 1789, 244
Prekmurski
premòžen tudi primòžen -žna -o prid. premožen, bogat: steri je lih vu pszuvanyi premo'sen bio KOJ 1848, 8; Rejdki Grof i primo'sni Goszpodin je szmeo barátati KOJ 1848, 103
premòžnejši tudi primòžnejši -a -e premožnejši, bogatejši: 'seleznigrád, kama szo premo'snejsi Goszpoudje vküpznoszili KOJ 1848, 25; Vnougi Grofovje ino primo'snejsi plemenitáske szo sze nájmre 'smetnili KOJ 1848, 100; Vrli skolnik z-od Dühovnika i primo'snejsih fárnikov naprosenih dá naréditi KOJ 1845, 20
Celotno geslo Pohlin
preobilen [preobȋlǝn] pridevnik

obilen, bogat, preobilen

Prekmurski
prezdìgnjenica -e ž nadstropje: Vise csizmára, na prvoj prezdignyenici, eden bogat, neo'zenyen goszpod meo sztan AIP 1876, br. 1, 6
Svetokriški
pritekniti dov. dotakniti se: Vna mlada vſame eniga ſtariga Dediza, zhe je li bogat, de ſi lih ſe ny grausha ga pogledat, inu perteknit nedol. (V, 88)
Vorenc
ratati dov., F52, aegrescere, oboléti, ſláb ratati, bolán perhajati; collocupletare, obogatiti, bogat ratati, bogatiga ſturiti; evadere, vtezhi, vbéṡhati, v'vyti, ratati, poſtati; evirescere, oṡeleniti, ṡelenu ratati; fieri, ratati, biti; gelabilis, -le, kar lahku lèd rata, ali ṡmerṡne; incanescere, ſiu perhajati, ſiu, ali beil ratati; spiſsescere, goſtú ratati, goſtú perhajati; tepescere, mlazhnu ratati; valescere, mozhán, inu premoṡhin poſtati, ali ratati
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: ratati dov., inſoleſcere preobledn ratati Hyp.373
Svetokriški
ravnati nedov. 1. prirejati: v' katerem prebivalszhi, ali v' kateri hishi hozhe ohzet raunati nedol. s' ſvojo Neveſto ǀ krajl v' ſvoim duoru je imel ene gvishne kambre, v' katerih je goſtarje raunal del. ed. m ſvojm Priatelnom ǀ Scytharij pak kadar so gostij raunali del. mn. m, takushnim per Misi tu pervu mejstu ſo dali 2. streči, skrbeti za: Sim bogat, ſim mlad, terbei truplu raunat nedol., ne terbei trebuh sapuſtiti, ne ſe poſtio taiſti, katiri nimaio kaj jeiſti
Pleteršnik
rogàt, -áta, adj. 1) gehörnt; rogata živina, das Hornvieh; on bo bogat, kadar pes rogat (t. j. nikoli); — 2) großhörnig; rogati voli; — 3) eigensinnig, stolz: nevesta bogata je rada rogata, Dol.; gospodinja (ne sme biti) dekli le rogata mati, Slom.
Pleteršnik
s 2., (pred samoglasniki in zvenečimi soglasniki z, pred s, z, š, ž tudi sə̀, pred nj tudi ž), I. praep. c. instr. znači 1) družbo, združbo, skupnost: mit; potovati s kom; kdor se z volkovi pajdaši, primoran je ž njimi tuliti, Mik.; pogovarjati se, tepsti se s kom; — ko bi jaz bil s tabo, wenn ich an deiner Stelle wäre; s — vred, sammt: lase s kožo vred z glave potegniti; umorili so mater z detetom vred; — 2) čas, s katerim se vjema kako dejanje: mit; pridna gospodinja je s prvim svitom na nogah (mit Tagesanbruch), Mik.; s solncem vstajati, Dol., jvzhŠt.; — 3) znači, kar kdo ima pri sebi, na sebi: mit; z jednim očesom iti v božje kraljevstvo; s praznimi rokami priti; s puško čakati koga; z vinom grem, ich führe Wein; videl je nož, pa je šel ž njim (nahm das Messer mit); — s tem namenom, in dieser Absicht; — 4) način: mit; z velikim veseljem kaj storiti; s strahom pogledati kam; s krepkim glasom zakričati; — 5) sredstvo, pripomoček: mit; s kolom udariti koga; igrati se s prstanom; lepo ravnati s kom; — 6) znači to, glede na kar se kaj izreka: an; Salomon je veči postal z blagom in z modrostjo, kakor vsi kralji, Dalm.; bogat z žitom, Met.; — 7) nam. starega instrumentala brez predloga: naj eto kamenje s kruhom postane, ogr.-Mik.; — II. praef. 1) znači raznotero združbo več predmetov po dejanju, izraženem z glagolom: zbrati, zvezati, sprijeti se; — 2) dela iz nedovršnih glagolov dovršne: zgniti, snesti.
Pleteršnik
sálọ, n. das an den Gedärmen befindliche Fett, das Schmer; s salom škornje, kola mazati; mačko k salu za varuha postaviti = den Bock zum Gärtner machen, Mur., Levst. (Rok.); hleb sala se po vsem svetu razcedi (= solnce), Kor.-Erj. (Torb.): kdor ima dosti sala, steno maže ž njim (= kdor je bogat, trati), Npreg. (Notr.)-Let.
Pleteršnik
síla, f. 1) die Gewalt, der Zwang; sila ni mila, Cig.; sila moč premaga, Npreg.-Jan. (Slovn.); po sili, mit Gewalt, auf gewaltsame Weise; po vsej sili, mit aller Gewalt: po vsej sili je hotel denarja od mene; po sili vzeti, jemati, rauben; po sili komu kaj dati, jemandem etwas aufdringen; po sili jesti, sich zum Essen zwingen; s silo, mittelst Gewalt oder Zwang; silo s silo odbiti; s silo pri njem nič ne opraviš; silo delati, storiti komu, jemandem Gewalt anthun, ihn bedrängen, bedrücken; silo delati, tudi: zudringlich sein, Polj.; vojna s., der Kriegszwang, Cig.; odbojna, vračilna s., Repressalien, Cig.; — črez silo, über die Maßen, Meg.; rib ne bo črez silo (übermäßig viel), Večna pratika l. 1789; — od sile, zu viel; to je od sile, das ist zu arg; überaus: bila je od sile uslužna, Erj. (Izb. sp.); ni od sile bogat, er ist nicht allzureich, Levst. (Rok.); rimski deklici ni bilo od sile, da je hrast izrula iz zemlje, Glas.; — na silo jesti, über Macht essen, Mur.; na silo se smejati, sich zum Lachen zwingen, Cig.; — 2) die Masse, eine ungeheure Menge; sila ljudi; sila snega; sila opravil; ondi je bila sila božja kosov, Zv.; tudi: bilo je silo ljudstva, LjZv.; — silo, sehr, ungeheuer; silo potreben; silo drag; silo velik; (sliši se pogostoma: sila potreben itd.); — 3) die Drangsal, die Noth; sila ga je gnala, die Noth drängte ihn; sila kola lomi = Noth kennt kein Gebot; sila železna kola lomi, Noth bricht Eisen, Cig.; v sili, in der Noth; v največji sili; tega mu ni sila, er hat es nicht nöthig; ni mu sila delati; saj se me ni sila bati; ni mu sile, er leidet keine Noth, es geht ihm nicht so schlecht; meni ni nobene sile, Jurč.; saj mi ni še sile, Erj. (Torb.); za silo, zur Noth, nothdürftig; brati zna in za silo tudi pisati; za silo bo dober (im Nothfalle); s. je za denar, za vodo, es ist Noth an Geld, an Wasser, es herrscht Geld-, Wassermangel; — 4) die Eile; sila je, es drängt; ni sile, es hat keine Eile; ni taka sila, da bi morali teči; — 5) die Kraft: vse sile in žile napeti, C.; (phys.), Cig. (T.); osnovna s., die Grundkraft, Cig. (T.), Sen. (Fiz.); sila sestavljača, die Componente, Cig. (T.), Sen. (Fiz.); živa sila, die lebendige Kraft, Žnid.; — (notranja) s., die Intensität, Cig. (T.).
Pleteršnik
síłən, -łna, adj. 1) gewaltthätig, ungestüm, heftig; — zudringlich, aufdringlich; ne bodi tako silen! — inständig, angelegentlich; silne prošnje, Cig.; — dringend, pressant; silno delo; silen slučaj, dringender Fall, DZ.; silna potreba, dringende Noth, Cig.; silna nevarnost, Cig.; zwingend: silen in prepričalen dokaz, LjZv.; — 2) gewaltig; močan in silen človek, Levst. (Zb. sp.); črez silno morjiče, od silnega morja, Npes.-Schein.; — silno, gewaltig, ungemein; silno velik; silno bogat; silno rad, für sein Leben gern, Cig.; — 3) kräftig, drastisch, Cig., Jan., Cig. (T.); — 4) geil, fett: silna jed, eine geile Speise, Polj.; silna prst, Jan.
Vorenc
silno prisl., F246, abhorrescere, ſe ſylnu bati; admodum, ſylnu mozhnu, ẛkorai, ṡadoſti, vezhkrat; demirari, ſe ſylnu zhuditi; ditiſsimus, ſylnu bogat; intolerabilis, -le, intolerabundus, -a, -um, ſylnu teṡhak, nenosliu, netarpeṡhliu; longiſsimè, ſylnu dolgu; obnixè, ſylnu, s'vſo mozhjó, lipú; per, cilú, ſylnu, po, pre, ṡkuṡi; persapiens, ſylnu moder; persenex, -cis, ſylnu ſtar; recandus, ſylnu reṡbeilen; violenter, ſylnu; vociferatio, vpitje, ſylnu ṡlú ſhrajanîe, vriṡkanîe, ukanîe
Število zadetkov: 102