Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo eSSKJ
ábrahamov ábrahamova ábrahamovo pridevnik [ábrahamou̯ ábrahamova ábrahamovo] FRAZEOLOGIJA: abrahamova leta, abrahamovih let
ETIMOLOGIJA: ↑abraham
Celotno geslo eSSKJ
Ábrahamov Ábrahamova Ábrahamovo pridevnik [ábrahamou̯ ábrahamova ábrahamovo]
FRAZEOLOGIJA: Abrahamova leta, Abrahamovih let
ETIMOLOGIJA: ↑Abraham
Celotno geslo ePravopis
Alemanka
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Alemanke samostalnik ženskega spola
PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, prebivalsko ime
pripadnica germanskega plemena
IZGOVOR: [alemánka], rodilnik [alemánke]
BESEDOTVORJE: Alemankin
Celotno geslo Frazemi
bíra Frazemi s sestavino bíra:
bíti vsáke bíre, vsáke bíre, vsáke bíre in báže
Celotno geslo eSSKJ16
blago -a (blagu, blago) samostalnik srednjega spola
1. kar je namenjeno prodaji na tržišču; SODOBNA USTREZNICA: blago, roba
1.1 kar se kam prevaža; SODOBNA USTREZNICA: tovor
2. kar ima kdo v svoji lasti; SODOBNA USTREZNICA: imetje, premoženje
2.1 del, enota imetja, premoženja
2.2 zemljišče, ki ga ima kdo v svoji lasti, ga uporablja; SODOBNA USTREZNICA: posest
2.3 mn., redko kar je namenjeno za zadovoljitev človekovih potreb; SODOBNA USTREZNICA: dobrina
3. stanje bogatega človeka; SODOBNA USTREZNICA: bogastvo
4. velike materialne dobrine; SODOBNA USTREZNICA: bogastvo
5. navadno s prilastkom velike duhovne dobrine; SODOBNA USTREZNICA: bogastvo
FREKVENCA: približno 1800 pojavitev v 43 delih
TERMINOLOGIJA: kupsko blago, ležeče blago
Svetokriški
bogat -a prid. bogat: en bogat im. ed. m mosh je bil s'naglo ſmertio umerl ǀ taisti bogati im. ed. m dol. neuſmileni mosh ǀ je bila ſilnu leipa, inu bogata im. ed. ž ǀ kadar je enu bogatu im. ed. s, obilnu lejtu ǀ Alexius ſyn tiga shlahtniga, inu bogatiga rod. ed. m Gospuda Euffemania ǀ je suestu enimu bogatimu daj. ed. m Gospudu shlushil ǀ kakor uni neuſmileni bogati daj. ed. ž Lesizi ǀ je bil oſdravil S. Amaſus eniga bogatiga tož. ed. m ži. Gospuda ǀ po tem v' ſvojo oblaſt perprau tu bogatu tož. ed. s Ceſſarſtvu Tribiſonda ǀ s'taistim bogatim or. ed. m fardamanim mosham ǀ dua Shlahtna bogata im. dv. m Mladenizha ſta shla shtuderat v' tu meſtu Athenes ǀ enij na ſvetu ſo vboſy, drugi bogati im. mn. m ǀ pravi ta modri od teh bogateh rod. mn. oherniku ǀ kuliku starih, inu mladih, vbogijh, inu bogatijh rod. mn., shenskijh, inu moshkijh perſhon ǀ Sedem debelih krau je pomenilu ſedem bogatih rod. mn. obelnih lejt ǀ Angeli bi bli rekli, tem vuzhenim, inu bogatem daj. mn. ludem ǀ je imel shlahtne, inu bogate tož. mn. m ſtarishi primer.> obeden meſſz nej bogatiſhi im. ed. m, inu veſſeleſhi, kakor je Jeſſenik ǀ sakaj vezhKrat ty bogatishi im. mn. m ſo greshnishi ǀ Inu vaſs sagvisham, de nikuli bulshih, inu bogatishih rod. mn. lejt nebote imeli presež.> veni urri te ner bogatishi im. ed. m obusha ǀ Syn tiga ner bogatishiga rod. ed. m, inu ner shlahtnishiga Rimskiga Gospuda bogati m bogataš: enimu bogatimu daj. ed. pol krone vkrade ǀ taku tij vboſi, kakor tij bogati im. mn., taku tij vuzheni kakor tij preprosti ſo mogli ſe obilnu oskarbèti ǀ tem bogatem daj. mn. prepovej ohernio ǀ de bi ſe tem bogatim daj. mn. neſamirili ǀ kaj bi nuzalu blagu tem pogatim daj. mn.
Celotno geslo eSSKJ16
bogat2 -a -o pridevnik
1. ki ima mnogo materialnih dobrin; SODOBNA USTREZNICA: bogat
1.1 ki prinaša mnogo materialnih dobrin; SODOBNA USTREZNICA: bogat
1.2 v zvezi delati/storiti bogate/bogat bogatiti, obogatiti
2. z dopolnilom česa, od česa, k čemu, na čem, v čem, s čim ki ima, prinaša dosti česa; SODOBNA USTREZNICA: bogat
3. po stopnji, količini, vrednosti zelo velik; SODOBNA USTREZNICA: velik, obilen, dragocen
3.1 ki vsebuje številne ali pomembne elemente; SODOBNA USTREZNICA: bogat
4. o krščanskem Bogu ipd. mogočen, veličasten
FREKVENCA: približno 600 pojavitev v 33 delih
Celotno geslo eSSKJ
brokát brokáta samostalnik moškega spola [brokát]
    1. težko tkano blago iz svile ali dolgih viskoznih vlaken z vzorcem, navadno pretkano z zlatimi ali srebrnimi nitmi
      1.1. oblačilo, izdelek iz tega blaga
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Brokat iz it. broccato, iz broccare ‛z zlatom ali srebrom pretkati’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
cíkel cíkla; in cíklus samostalnik moškega spola [cíkəl]
    1. zaključena celota pojavov, procesov iz več predvidljivo spreminjajočih se oblik, faz, ki se navadno redno ponavlja
    2. umetniško delo iz več dopolnjujočih se delov, ki tvorijo zaključeno celoto
      2.1. več tematsko povezanih nastopov, dogodkov, ki tvorijo zaključeno celoto
STALNE ZVEZE: celični cikel, citratni cikel, gorivni cikel, kombinirani cikel, Krebsov cikel, lunin cikel, Lunin cikel, menstruacijski cikel, menstrualni cikel, mesečni cikel, mešani cikel, ogljikov cikel, pojatveni cikel, sončni cikel
ETIMOLOGIJA: ↑ciklus
Geologija
cojzítenje -a s
Celotno geslo eSSKJ
čemáž čemáža tudi čémaž čémaža samostalnik moškega spola [čemáš čemáža] tudi [čémaš čémaža]
    1. užitna rastlina s suličastimi listi in zvezdastimi belimi cvetovi v socvetju z vonjem po česnu; primerjaj lat. Allium ursinum; SINONIMI: divji česen, medvedji česen
ETIMOLOGIJA: < čremoš, sorodno hrv. srijȇmoš, srijȇmuš, srb. srȇmuš, rus. čeremšá, belorus. čaramšá < pslov. *čermъšь, *čermъša < ide. *kremus(i̯)o‑, *kermus(i̯)o‑, iz česar je še litov. kermùšė, angl. ramsons, bav. nem. Rams, gr. kremyon - več ...
Pleteršnik
čestítati, -am, vb. impf. gratulieren: č. komu na čem, jemanden wegen einer Sache beglückwünschen, Cig. (T.), nk.; čestitali so si na bogatih pridelkih, Vrt.; tudi: č. komu k čemu (po nem.); — iz hs.; prim. 1. čestit.
Celotno geslo eSSKJ
čmrljelíki čmrljelíka čmrljelíko pridevnik [čmərljelíki]
STALNE ZVEZE: čmrljeliko mačje uho
ETIMOLOGIJA: ↑čmrlj + ↑lik
SSKJ²
čŕpati -am nedov. (r̄)
1. s črpalko sesati, dobivati tekočino: črpati nafto; črpati vodo iz vodnjaka / črpati sok iz želodca
2. knjiž. zajemati, dobivati iz česa: črpati podatke iz statističnega gradiva; iz njihovih zgledov črpamo moč za nadaljnje delo; snov za svoja dela je črpal iz ljudstva; črpati znanje iz knjig; črpati les iz gozda
3. jemati moč, slabiti: vročina črpa telo
    črpajóč -a -e:
    črpajoč iz svojih bogatih izkušenj
Geografija
disimilácija -e ž
SSKJ²
doména -e ž (ẹ̑)
1. področje ustvarjanja, delovanja: domena tega skladatelja so predvsem simfonično zasnovane oblike; osrednja domena njene igralske ustvarjalnosti so psihološko zamotane postave; reševanje teh vprašanj je domena ministrstva / zdravljenja te bolezni ne smemo imeti le za domeno specialistov
2. del naslova spletne strani, ki označuje skupino naprav rač. domensko ime: registrirati, zakupiti domeno; spletna domena
3. zgod. državna ali vladarska posest, zlasti v starem in srednjem veku: kralj je živel od bogatih domen; državne domene
Celotno geslo eSSKJ16
družba -e samostalnik ženskega spola
1. skupina oseb, ki tvori celoto in jo povezujejo skupne lastnosti, cilji, vrednote; SODOBNA USTREZNICA: skupnost
1.1 skupina oseb, ki jih družijo isti interesi, dejavnost; SODOBNA USTREZNICA: združba
1.2 v zvezi biti v družbi (koga, s kom) izraža soobstajanje določenih oseb v določenem času na določenem mestu
1.3 v zvezah imeti družbo s kom / hoditi v družbi s kom biti rad večkrat s kom; SODOBNA USTREZNICA: družiti se
2. več ljudi, ki jih kaj povezuje, druži; SODOBNA USTREZNICA: skupina
2.1 skupina ljudi, ki koga spremlja; SODOBNA USTREZNICA: spremstvo
3. skupnost ljudi, ki živijo v skupnem gospodinjstvu ne glede na medsebojne sorodstvene vezi
4. evfemistično, v zvezi držati družbo s kom imeti spolne odnose s kom; SODOBNA USTREZNICA: spolno občevati
FREKVENCA: 197 pojavitev v 30 delih
TERMINOLOGIJA: družba vseh svetnikov, družba (vseh) vernih/svetih vernih krščenikov
Celotno geslo eSSKJ16
družinica -e samostalnik ženskega spola
1. ekspresivno skupnost ljudi, ki živijo v skupnem gospodinjstvu ne glede na medsebojne sorodstvene vezi; SODOBNA USTREZNICA: družinica
2. ekspresivno skupina oseb, ki tvori celoto in jo povezujejo skupne lastnosti, cilji, vrednote; SODOBNA USTREZNICA: skupnost
FREKVENCA: 4 pojavitve v 2 delih
SSKJ²
dvájsetléten -tna -o prid. (ȃ-ẹ̑)
1. star dvajset let: dvajsetletna študentka
2. ki traja dvajset let: v dvajsetletnem delu si je nabral bogatih izkušenj
Terminološka
Energijski, energetski
Zanima me vaše mnenje glede pridevnikov energijski in energetski v besednih zvezah energijski vir oz. energetski vir in energijska revščina oz. energetska revščina . Zanima me tudi razmerje med zvezami energijska izkaznica oz. energetska izkaznica in energijska bilanca oz. energetska bilanca . Kakšna je razlika med pridevnikoma energijski in energetski ter katerega je ustrezneje uporabiti v navedenih besednih zvezah?
Število zadetkov: 70