Zadetki iskanja
Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar
Pleteršnik
bogàt, -áta, adj. reich; bogata nevesta; bogata dežela; bogato oblečen biti, reich, prächtig gekleidet sein; — bogato se oženiti (omožiti), eine reiche Partie machen; bo bogat, kakor pes rogat, = er wird nie reich sein, Guts.; bogat s čim, Met., Mik.; bogat s čredami, herdenreich, Jan.; bogate s sladkim medom čebele, Kast. (N. c.); loka z dišečimi rožami bogata, eine Au, reich an duftenden Blumen, Ravn.-Mik.; bogat s čednostmi, tugendreich, Jan.; bogat z učilniško omiko, Levst. (LjZv.); — zlata bogat, goldreich, bogat slavnih del, thatenreich, Cig., nk.; — reichlich: bogata žetev, bogati zakladi; bogata ruda, derbes Erz, Cig.; — tudi: bógat, -áta, Št.
Pleteršnik
dẹ́dina, f. 1) der Erbbesitz, das Stammhaus, Cig., Jan., C., Dol.; na dedini ostati, Levst. (Nauk); — die Erbschaft, Meg., Dict., Cig., Jan., M., Dalm. (Reg.); Ni umrla teta moja, Da bi, dohtar, mi opravljal Po nji dedino bogato, Preš.
Pleteršnik
oprávljati, -am, vb. impf. ad opraviti; 1) verrichten, besorgen; tlako, svoje delo o.; službo o.; sv. mašo o., darove o., Burg.; bogato dedino o., Preš.; — entrichten: davščine o.; — 2) bewirken; — 3) herrichten, ausstatten mit dem Zugehörigen, ausrüsten: ladijo o., das Schiff auftakeln, Cig.; — živino o., das Vieh besorgen, Cig.; — 4) ankleiden; o. se, sich ankleiden, Toilette machen; gizdavo se o., Št.; — 5) o. koga, jemanden ausrichten, verleumden.
Pleteršnik
ožéniti, -žę́nim, vb. pf. (einen Mann) verheiraten; o. se, eine Frau nehmen, sich verheiraten; bogato se o.; o. se z dekletom svojim; oženjen, verheiratet (vom Manne); — (= dobro prodati, Temljine [Tolm.]-Štrek. [Let.]).
Pleteršnik
poročíti, -ím, vb. pf. 1) anvertrauen, anheimstellen, empfehlen, Alas., Jan., M., C.; cerkovne službe komu p., Trub.; kje je čreda, katera je bila tebi poročena? Dalm.; s tem bodite Bogu poročeni! Dalm.; hinavce božji sodbi p., Dalm.; poroči nas svojemu sinovi! Kast.; bodi Bogu poročeno! C.; — p. komu kaj v oporoki, jemanden im Testamente bedenken, Cig.; — 2) mündlich auftragen, Mik.; befehlen, Meg., Mur.; vse, kar si mi poročil, hočem storiti, Dalm.; je li to od mojega Gospoda poročeno? Dalm.; — Nachricht geben, berichten, Dol.-Levst. (Zb. sp.); Snoč' sem ljubici poročil, Da bom drevi slovo jemal, Npes.-K.; Al' zdrav je, kar se ločil, Ni pisal ne poročil, Preš.; — den Bericht erstatten, rapportieren, Mur., Cig., nk.; o vsacem četrtletju p. okrajnemu oblastvu, Levst. (Nauk); — 3) trauen (ein Brautpaar); — p. se, sich trauen lassen, sich verheiraten; p. se z bogato nevesto; — 4) p. katero, sich ein Weib antrauen lassen, heiraten, Kr.; jaz sem ženo poročil, ich habe ein Weib genommen, Krelj; odločeno ženo p., ein geschiedenes Weib heiraten, Trub., Kast.
Pleteršnik
slovẹ́ti, -ím, vb. impf. in einem Rufe stehen: slabo s., in schlechtem Rufe stehen, Ravn.; kranjska dežela je nekdaj slovela za bogato, LjZv.; — nav. rühmlich bekannt sein, berühmt sein; šampanjsko vino slovi po vsem svetu; njegovo ime bo slovelo vekomaj; — sloveč, berühmt; sloveče ime; (slovǫ́č, Štrek.).
Pleteršnik
snúbiti, -im, vb. impf. für sich oder einen andern um eines Mädchens Hand werben, freien; s. bogato dekle.
Pleteršnik
Pleteršnik
vdẹ́lati, -dẹ̑lam, vb. pf. 1) hineinmachen, einfügen, einfassen: v. kaj v zlato, v srebro, Cig.; einwirken: v. kaj v kako tkanino, Cig.; tudi: v. kaj s čim, n. pr. skrinja zaveze je bila z zlatom bogato vdelana, Burg.; — 2) škornje v., die Stiefel vorschuhen, Dol.; golenice že tolikokrat vdelane, Jurč.
Slovar stare knjižne prekmurščine
Prekmurski
hèrb -a m dediščina: mêla je edno bogato tetico, po steroj cêli herb na nyô glédo AIP 1876, br. 9, 5
Prekmurski
nasičávati -am nedov. nasičevati: Steri Nász potreboucse ſzini naſzicsáva KŠ 1754, 226; Nász potreboucse ſzini naſzicsáva KŠ 1754, 266; Nász potreboucse ſzini naſzicsáva BKM 1789, 358; pren. Rêcs nyegova nam naſzicsáva Düso BRM 1823, 117; On me pri sztoli miloscse Bogato naszitsáva KAJ 1848, 50
Prekmurski
obílno tudi obíono tudi obíuno prisl.
1. obilno, bogato, v veliki meri: Dühá, ſteroga je obiuno Kriſtus za náz vonka vlejau TF 1715, 33; Boug grejhe tak obiono odpiſzti KŠ 1754, 135; tak proſzmo Bogá, naj nyim ono obilno nazáj dá KŠ 1754, 53; keliko nájimnikov ocsé mojega obilno má krüha KŠ 1771, 223; nego, ka bi lübezen ſzpoznali, ſtero obilno mám kvám KŠ 1771, 531; Razmis ſztoga obilno, keliko hvále nyemi mores dati KŠ 1771, A7b; Szád dobri dejl prináſamo, Obilno vſzákom leti BKM 1789, 179; Obilno ſze telikájse tá pomoucs gori nájde vu Hiſtórii Sz. Krſztsánſzke Matere Czérkvi KM 1796, 133; Zdaj vzemem nájem obilno SŠ 1796, 160; Tak bos nász obilno hráno BKM 1789, 343
2. obširno: i vu steri casusai je zgoraj 'se obilno povejdano KOJ 1833, 139
obilnéj tudi obilnéjše obilneje: Obilnejſe pa eſcse ſzmo ſze radüvali nad radoſztyov Tituſa KŠ 1771, 541; ká'ze obilnej KŠ 1771, 670; obilnej ſzmo ſze paſcsili vas obráz viditi KŠ 1771, 617; Jákoſzt Vcsenyá obilnej ſze pred náſz dávajo KMK 1780, 54
1. obilno, bogato, v veliki meri: Dühá, ſteroga je obiuno Kriſtus za náz vonka vlejau TF 1715, 33; Boug grejhe tak obiono odpiſzti KŠ 1754, 135; tak proſzmo Bogá, naj nyim ono obilno nazáj dá KŠ 1754, 53; keliko nájimnikov ocsé mojega obilno má krüha KŠ 1771, 223; nego, ka bi lübezen ſzpoznali, ſtero obilno mám kvám KŠ 1771, 531; Razmis ſztoga obilno, keliko hvále nyemi mores dati KŠ 1771, A7b; Szád dobri dejl prináſamo, Obilno vſzákom leti BKM 1789, 179; Obilno ſze telikájse tá pomoucs gori nájde vu Hiſtórii Sz. Krſztsánſzke Matere Czérkvi KM 1796, 133; Zdaj vzemem nájem obilno SŠ 1796, 160; Tak bos nász obilno hráno BKM 1789, 343
2. obširno: i vu steri casusai je zgoraj 'se obilno povejdano KOJ 1833, 139
obilnéj tudi obilnéjše obilneje: Obilnejſe pa eſcse ſzmo ſze radüvali nad radoſztyov Tituſa KŠ 1771, 541; ká'ze obilnej KŠ 1771, 670; obilnej ſzmo ſze paſcsili vas obráz viditi KŠ 1771, 617; Jákoſzt Vcsenyá obilnej ſze pred náſz dávajo KMK 1780, 54
Prekmurski
podmítejnje tudi podmítenje -a s podkupnina: Czaszar Henrik IV. z-seregami priróslavsi v-Sztolnibelgrád z-podmitejnyom i pretejn-yom vöszpela KOJ 1848, 20; Zádnyics na podpihávanye i bogato podmitenye Ottokara szo szeStajerci vogerszkomi odpovedavsi KOJ 1914, 105
Prekmurski
vžívanje -a s uživanje, sprejemanje hrane: ki nám dáva bogato vſza na v'zivanye KŠ 1771, 643; Med nyé v'zivanyem tak Réd i mertük zdr'závaj KAJ 1848, 248; poglej ednoga v sivanya KM 1783, 63; pren. Dühovna (jejstvina) je pa v'zivanye Kriſztusevoga tejla KŠ 1754, 205; Csedno v'zivanye je nase pozványe BRM 1823, 407; Kai nadigne na gouſzto vſivanye Vecsérje TF 1715, 42; Kai more opominati na gouſzto vſivanye ſztem Sacramentomom SM 1747, 41; po etom v'zivanyi zemelſzka znamejnya zové KŠ 1754, 8b; naj bole pred v'zivanyem K. vecsérje KŠ 1754, 198; naj v'sivanyem etoga Szvesztva pride KM 1783, 154
Slovar Pohlinovega jezika
Celotno geslo
Pohlin
Hipolit Novomeški: Slovensko-nemško-latinski slovar
Celotno geslo
Hipolit
Slovar jezika Janeza Svetokriškega
Svetokriški
Antonius -a m osebno lastno ime Antonij: krajl Marcus Antonius im. ed. hozhe sa ſvojo krajlizo to bogato Cleopatro udobit ǀ kadar Marcus Antonius im. ed. je bil pokaſal ſrajzho tiga dobrutliviga Ceſaria Auguſta Iudiusa Rimskimu folku ǀ Od Naſhiga lubiga Pomozhnika S. Gotharda piſhe Petrus Antonius im. ed. Homodei ǀ ty Sveti Vuzheniki, inu Piſſary. Antonius. im. ed. Antonius im. ed. de Padoua ǀ Brutus, kadar je bil Antoniusa tož. ed. is Rimske deshele pregnal 1. Márk Antónij, lat. Marcus Antonius, kvestor, Cezarjev general (pribl. 82–30 pr. Kr.), → Markanton 2. → Anton 4. 3. → Homodei 4. → Anton 2.
Svetokriški
hvala1 -e ž hvala: Od tiga pride zhast, inu huala im. ed. ǀ Hvala im. ed., inu zhast bodi do veKoma nashimu Ozhetu Nebeſhkimu ǀ veliku vekshi huale rod. ed. je bil vreden David ǀ vſe zhasti, inu huale rod. ed. ſo bile vredne ǀ ſo tebe slovito, inu huale rod. ed. uredno na ſemli, isvelizhano pak, inu bogato v' Nebeſſih ſturila ǀ ſò na en kamen ſturili tu huale rod. ed. vrednu djaine saresat ǀ resnizhen, inu huale rod. ed. vureden priguvor je taisti ǀ Perſianski Krajl je kuale rod. ed. uredn ǀ S. Evangeliſti k' vezhni huali daj. ed. ſo v' S. Evangeli sapiſſali ǀ ſo niemu zhast inu hualo tož. ed. pejle ǀ Homerus ima vekshi hvalo tož. ed. sa volo ſvoiga lepu piſſajna ǀ nimash lete misli skuſi tvoje dellu Bogu huolo tož. ed., inu zhaſt dati ǀ ſo ſe navuzhili S.S. TROYZO zhaſtiti … inu vſakateri Ozha Nash, inu Zheszhena ſi Mario s' leto lepo hualo or. ed. skleniti ǀ Vener meni lete huale im. mn. de eden je ſvoje ſaurashnike pobil, inu pomuril meni danaſhni dan nedopadejo ǀ stu hual rod. mn., inu shegnu njemu da
Svetokriški
izveličan -a prid. zveličan: zhlovèk lahku more isvelizhen im. ed. m biti ǀ Isvelizhan im. ed. m ſi ti Simon Jonau Syn ǀ Lazarus de ſi lih vbuſhiz je bil iſvelizhen im. ed. m ǀ ta Isvelizheni im. ed. m dol. Brat AEgidius … prezei ſe je samaknil ǀ Madalena je nezhiſtu shivela, vener je isvelizhana im. ed. ž ǀ shiher sdaj vam bodo dali imè Beatrix, tu je Isvelizhena im. ed. ž ǀ ena iſvelizhena im. ed. ž dusha ſe je bila prikaſala enimu sholnerju ǀ katera ſo tebe slovito, inu huale uredno na ſemli, isvelizhano tož. ed. ž pak, inu bogato v' Nebeſſih ſturila ǀ Isvelizhani im. mn. m ſo ty vboſi v' duhu ǀ pres dobriga della nemorimo isvelizheni im. mn. m biti ǀ pres lete nemorimo isvelezheni im. mn. m biti ǀ skerb ſi neusameio, de bi njeh dushe isvelizhene im. mn. ž bile ǀ vſe bote Isvelizhane im. mn. ž imenovane ǀ takushne ne bodo isvelizhtne im. mn. ž ǀ je veliku vezh teh fardamanih, Kakor isvelizhenih rod. mn. ǀ is Nebeſs bodo doli na ſemlo pershle duſhe teh isvelizenih rod. mn. ǀ kadar bi G. Bug tem isvelizhenem daj. mn. dusham nebeſſa resdelil ǀ Tu ribshtvu, ali vulak pomeni te isvelizhene tož. mn. m
Svetokriški
Kleopatra -e ž osebno lastno ime Kleopatra: Cleopatra im. ed. v'eni slati shkatilci s'ſabo je noſsila eniga ſtrupeniga gada ǀ Krajliza Cleopatra im. ed. ſi je bila saudala ǀ lepshi kakor krailiza Gleopatra im. ed. ǀ shlahtni kameni krajlize kleopatre rod. ed. ǀ Nei sapiſſanu bilu v' nebeſſih imè tiga nevoshliviga Caina … ni lete golufne Cleopatre rod. ed. ǀ imaio hualit, inu govorit od goſtary Krajla Demetriuſa, Krajlize Cleopatræ rod. ed. ǀ krajl Marcus Antonius hozhe sa ſvojo krajlizo to bogato Cleopatro tož. ed. udobit Kleópatra (69–30 pr. Kr.), egipčanska kraljica, ljubica Julija Cezarja in kasneje Marka Antonija
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- Naslednja »
Število zadetkov: 42
Dostopnost