Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SNB
bankomátski -a -o prid. (ȃ)
ki se nanaša na bankomat; bankomatni: bankomatsko omrežje; bankomatsko poslovanje; Bojazen, da bi zlorabe nastale tudi na bankomatih NLB, ni tako majhna, saj ima banka največjo bankomatsko mrežo pri nas E (↑)bankomát
SSKJ
bojázen -zni ž (ȃ) tesnobno duševno stanje zaradi pričakovanja česa hudega, neprijetnega: čutiti bojazen; vstopil je brez bojazni; bojazen pred prihodnostjo; obhajala jo je bojazen, da se ne bo vrnil / z oslabljenim pomenom: neupravičena je bojazen, da se ne bi mogel uveljaviti; iz bojazni, v bojazni, da jih ne bi izdal, mu ni ničesar povedala / z bojaznijo so se začeli vključevati v debato z negotovostjo, plahostjo
SNB
gokartíst -a m, člov. (ȋ)
športnik, ki se ukvarja z gokartom: prekaljeni gokartist; Bojazen, da bi bil lahko park tehnične kulture prehrupen zaradi nenehnega cviljenja zavor, treningov in dirk gokartistov in motoristov, so izrazili tudi nekateri lastniki in najemniki lokalov E (↑)gókárt
SSKJ
ljubosúmen -mna -o prid. (ú ȗ) 
  1. 1. ki čuti bojazen, da bi izgubil ljubezen, naklonjenost kake osebe: ljubosumen mož; njegova žena je zelo ljubosumna; bolestno ljubosumen / mož je bil ljubosumen na soseda čutil je bojazen, da bi mu sosed odvzel ljubezen, naklonjenost žene
    // ki vsebuje, izraža ljubosumnost: ljubosumni pogledi
  2. 2. v povedni rabi, v zvezi z na ki čuti nezadovoljnost zaradi uspehov, prednosti koga: biti ljubosumen na svoje tovariše / ljubosumen je na njihove uspehe
    ljubosúmno 
    1. 1. prislov od ljubosumen: ljubosumno opazuje njeno vedenje
    2. 2. ekspr. izraža veliko zavzetost, skrbnost: ljubosumno varovati svoje pravice
SSKJ
ljubosúmje -a s (ȗ) 
  1. 1. bojazen koga, da bi izgubil ljubezen, naklonjenost kake osebe: svoje ljubosumje je očitno pokazal; muke ljubosumja; to je storil v navalu ljubosumja
  2. 2. nezadovoljnost zaradi uspehov, prednosti koga: poklicno ljubosumje; čutiti ljubosumje na napredovanje kolegov
SSKJ
ljubosúmnost -i ž (ú) 
  1. 1. bojazen koga, da bi izgubil ljubezen, naklonjenost kake osebe: ljubosumnost ga muči; vzbuditi v ženi ljubosumnost; neutemeljena ljubosumnost; ekspr. črv ljubosumnosti; bolan od ljubosumnosti / umor iz ljubosumnosti
  2. 2. nezadovoljnost zaradi uspehov, prednosti koga: poklicna ljubosumnost; ljubosumnost med kolegi
SNB
nèrezidénčni -a -o prid. (ȅ-ẹ̑)
ki ima svoje stalno prebivališče, sedež zunaj države, v kateri posluje: nerezidenčni vojaški ataše; nerezidenčni veleposlanik; V ozadju je bojazen, da bi vključitev v sistem avtomatične izmenjave informacij povzročila vračanje prihrankov v države, iz katerih prihajajo nerezidenčni varčevalci E (↑)nè + (↑)rezidénčen
    nèrezidénčna (hranílna) vlóga -e -e -e ž (ȅ-ẹ̑, ȋ, ọ̑)
    hranilna vloga na nerezidenčnem računu: obdavčenje nerezidenčnih vlog; Pogajanja, ki jih je treba skleniti do letošnjega aprila, doslej niso obrodila nobenih rezultatov, saj Švica odločno zavrača pošiljanje informacij o nerezidenčnih hranilnih vlogah
    nèrezidénčni račún -ega -a m (ȅ-ẹ̑, ȗ)
    bančni račun fizične ali pravne osebe, ki ga ima ta v državi zunaj svoje matične države: nakazilo na nerezidenčni račun; Tožilstvo opozarja, da je bila zoper dva obdolženca zaradi uporabe ponarejenih listin pri odpiranju nerezidenčnega računa fiktivne firme vložena obtožba, vendar je postopek na sodišču zastaral
SSKJ
podmólkel -kla -o [u̯kəu̯] prid. (ọ́) knjiž.  
  1. 1. zamolkel, globok: odgovoril je s podmolklim glasom / podmolkla svetloba
  2. 2. prikrit, skrit: lotila se ga je podmolkla bojazen, groza; podmolkle bolečine / sovraštvo v njem je postalo podmolklo
  3. 3. ekspr. neodkrit, neiskren: podmolkel človek / izraz na njegovem obrazu je čisto podmolkel
    podmólklo prisl.: podmolklo peti
SSKJ
porodíti -ím dov., poródil (ī í) 
  1. 1. knjiž. roditi: porodila je dekletce; porodil se mu je sin / porodila je veliko otrok; pren. napenjal je možgane, da bi porodil rešilno misel
  2. 2. ekspr. povzročiti nastanek česa: ljubosumnost je porodila v njem divjo jezo / branje mu je porodilo idejo za članek dalo
    porodíti se ekspr.  nastati, pojaviti se: v trenutku, ko se porodi, je delo zmeraj važno in veliko / v zlatem soncu se je porodilo jutro
    // z oslabljenim pomenom izraža začetek dejanja, stanja, kot ga določa samostalnik: porodila se mu je bojazen / v trenutku se ji je porodila čudovita misel / v glavi se mu je porodil načrt
    porôjen tudi porojèn -êna -o: komaj porojeni otrok; iz srca porojene besede
SSKJ
prístrah -a m (í) nar. koroško strah, bojazen: v njem je oživel pristrah pred kačo
SSKJ
sméšek -ška m (ẹ̑) ekspr. nasmešek, nasmeh: poreden, prizanesljiv smešek / pospremila ga je s porogljivim smeškom / okrog ust mu je igral smešek
// smeh: prikriti bojazen z brezskrbnim smeškom
SSKJ
strahopéten -tna -o prid., strahopétnejši (ẹ́ ẹ̄) ki mu manjka poguma, odločnosti: strahopeten človek, voznik; bil je preveč strahopeten, da bi se uprl
// ki izraža strah, bojazen: strahopetno dejanje, ravnanje
    strahopétno prisl.: strahopetno ravnati, zbežati
SSKJ
tesnôba -e ž (ó) 
  1. 1. neprijetno stanje vznemirjenosti, napetosti zaradi občutka ogroženosti, zlasti brez jasnega zavedanja vzrokov: obšla, prevzela, ekspr. polastila se ga je tesnoba; tesnoba v njem raste, se veča; njen obraz je izražal tesnobo; z glasnim govorjenjem je skušal pregnati tesnobo; tesnoba in strah / knjiž. tesnoba vojnih dni / star.: dekle je opazilo fantovo tesnobo nesproščenost, nelagodnost; navdajala ga je tesnoba pred svetom strah, bojazen
    // ekspr. s tesnobo v srcu je čakala, kaj se bo zgodilo
  2. 2. neprijeten občutek stiskanja, dušenja: tesnoba v prsih je začela popuščati; čutiti tesnobo pri srcu / smrtna tesnoba / občutek tesnobe
  3. 3. knjiž., redko tesnost: tesnoba stanovanja
SSKJ
vŕtati -am nedov. (r̄) 
  1. 1. delati luknjo v kaj z orodjem, ki se pri delu vrti: vrtati v asfalt, skalo; vrtati s svedrom, z vrtalnim strojem; globoko vrtati; vrtati in piliti / vrtati zob / črv vrta les
    ♦     fiz. vrtati z laserjem
    // na tak način delati, oblikovati: vrtati luknje / vrtati predor, vodnjak
  2. 2. delati polkrožne gibe s konico prsta v ozki odprtini česa: ne vrtaj po ušesu; od zadrege si je vrtal po nosu
  3. 3. ekspr. pojavljati se s spreminjajočo se intenzivnostjo: telo, po katerem vrta bolečina / v meni vrta bojazen; v duši vrta misel, zakaj mi je to storil
  4. 4. ekspr. z vztrajnim poizvedovanjem, izpraševanjem skušati izvedeti: vrtal je, kako se je to zgodilo / z našim pojasnilom ni zadovoljen, zato vrta naprej / je to vse, vrta sodnik
    // v zvezi z v vztrajno izpraševati: ne vrtaj vame, ne bom ti odgovarjal; nehaj vrtati vanje / kaj pa ti, je vrtal vame / vrtati v koga z vprašanji
  5. 5. ekspr. z raziskovanjem, razmišljanjem skušati ugotoviti, odkriti: strokovnjaki vrtajo, zakaj upada število rojstev / pesnik vrta predvsem vase / vrtati za resnico
    // vztrajno razmišljati: vrtal je in vrtal, pa se ni domislil nič pametnega / v sebi vrta, kakšen smisel ima tako življenje / počiva, njegovi možgani pa vrtajo
  6. 6. pog. vztrajno prizadevati si za kaj: toliko časa je vrtal, da je dobil dovoljenje
    ●     pog. vrtati koga za denar z vztrajnimi prošnjami, prigovarjanjem prizadevati si pripraviti koga, da bi dal denar; ekspr. vrtati po spominu skušati se spomniti
    vrtajóč -a -e: vrtajoča bolečina
SSKJ
zadušíti -ím dov., zadúšil (ī í) 
  1. 1. z dušenjem usmrtiti: past je zadušila žrtev; manjša žival je zadušila jelena / naduha ga je zadušila; brezoseb., ekspr. odpri okno, sicer me bo zadušilo; pren. čustva so ga skoraj zadušila
  2. 2. ekspr. s silo zavreti, preprečiti: zadušiti osvobodilno gibanje, revolucijo, vstajo / kaj v kali zadušiti preprečiti, onemogočiti, da se kaj razvije, takoj ko se prvič pojavi; popolnoma uničiti; zadušiti upor v krvi / zadušiti svobodno misel, upanje / plevel je zadušil skoraj vso setev
  3. 3. ekspr. zadržati, premagati: zadušiti bolečino, smeh, solze
  4. 4. zmanjšati jakost zvoka: ropot je zadušil govorjenje / ekspr. bojazen mu je zadušila glas
  5. 5. pogasiti z odvzemom zraka: zadušiti ogenj, požar / zadušiti plamen
    zadušíti se zaradi dušenja umreti: rudarji so se v jami zadušili s plinom; nezavestni se lahko zaduši
    zadušèn -êna -o: upor je zadušen; zadušena želja; zadušena žival; prisl.: zadušeno krikniti
SSKJ
zazrcáliti se -im se dov. (á ȃ) knjiž. zaradi odbijanja svetlobe v čem postati viden, pokazati se: luči so se zazrcalile v jezeru; v ogledalu se je zazrcalil njen obraz
// postati viden, pokazati se: na obrazu se zazrcali bojazen, otožnost; v očeh se zazrcali strah
Število zadetkov: 16