Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

Celotno geslo eSSKJ
cedíti cedím nedovršni glagol [cedíti]
    1. ločevati trdno snov od tekoče s pretakanjem skozi kaj luknjičastega, mrežastega; SINONIMI: precejati
    2. v obliki cediti se teči počasi in v manjših količinah; SINONIMI: precejati
    3. v obliki cediti se, ekspresivno biti prisoten, zlasti v večjih količinah
      3.1. v obliki cediti se, ekspresivno izražati pozitivno občutje, naklonjenost do koga, česa v veliki, pretirani meri; SINONIMI: ekspresivno mediti
FRAZEOLOGIJA: cediti sline (komu), cediti sline (ob kom, ob čem, po kom, po čem), med in mleko se cedita (komu) (kje), sline se cedijo komu (po kom, po čem, ob kom, ob čem)
ETIMOLOGIJA: = cslov. cěditi (sę), hrv. cijéditi, rus. cedítь, češ. cedit < pslov. *cěditi, prvotno *‛čistiti, ločevati (tekočino od usedline)’, iz ide. *sḱhei̯d‑ ‛rezati, ločevati, cepiti’, iz česar je še latv. skaidît, litov. skíesti, gr. skhídzō, lat. scindere, stvnem. skeidan, nem. scheiden - več ...
Celotno geslo eSSKJ
golén goléni samostalnik ženskega spola [golén]
    1. del noge med kolenom in gležnjem
      1.1. kost na notranji strani tega dela noge; SINONIMI: golenica
ETIMOLOGIJA: = stcslov. golěnь, hrv. gȍlijen, srb. gȍlēn, rus. gólenь, češ. holeň < pslov. *golěnь in *golenь, verjetno iz ↑gol, prvotno torej *‛goli, neoblečeni del noge’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
otopéti otopím dovršni glagol [otopéti]
    1. prenehati biti oster, rezati, sekati dobro
    2. postati neobčutljiv za zunanje dražljaje, prenehati kazati voljo, zavzetost za kaj
    3. postati slabo odziven, manj učinkovit
    4. postati manj intenziven, izrazit; SINONIMI: otopiti
ETIMOLOGIJA: iz topeti iz ↑top
Celotno geslo eSSKJ
pásavec2 glej pásovec
Celotno geslo eSSKJ
pásovec pásovca; tudi pásavec2 samostalnik moškega spola [pásovəc]
    iz medicine bolezen, ki jo povzroča virus herpesa in za katero je zaradi prizadetosti živčevja značilna ostra, pekoča bolečina in izpuščaj v pasovih, zlasti okoli pasu; SINONIMI: iz medicine herpes zoster
ETIMOLOGIJA: ↑pas
Celotno geslo eSSKJ
tòp3 tôpa tôpo pridevnik
    1. ki slabo reže, seka
    2. ki nima ostre konice, je zaobljen
      2.1. ki ga povzroča predmet, ki nima ostre konice, je zaobljen
    3. ki ga ni mogoče natančno določiti, prostorsko opredeliti
    4. ki povzroča nizek, zamolkel, neizrazit zvok
      4.1. ki je nizek, zamolkel, neizrazit
    5. ki je neobčutljiv za zunanje dražljaje, ne kaže volje, zavzetosti za kaj; SINONIMI: otopel
      5.1. ki kaže, izraža tako neobčutljivost, brezvoljnost; SINONIMI: otopel
    6. ekspresivno ki ni sposoben dojemati, poglobljeno razmišljati in se odzivati, delovati preudarno ali daje tak vtis; SINONIMI: slabšalno debilen
STALNE ZVEZE: topi kot
ETIMOLOGIJA: = cslov. tǫpъ ‛skrhan, ne oster’, hrv., srb. tȗp ‛ne oster, neumen, omejen’, rus. tupój, češ. tupý < pslov. *tǫpъ ‛ne oster, skrhan’, verjetno iz ide. baze *ste(m)p- oz. *ste(m)b- ‛postaviti, stopiti, utrditi, podpreti’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
tôpo in topó prislov [tôpo] in [topó]
    1. takó, da nima ostre konice, je zaobljeno
    2. takó, da je prisoten, izražen nizek, zamolkel, neizrazit zvok
    3. takó, da ga ni mogoče natančno določiti
    4. takó, da je neobčutljiv za zunanje dražljaje, ne kaže volje, zavzetosti za kaj; SINONIMI: otopelo
      4.1. takó, da se kaže, izraža taka neobčutljivost, brezvoljnost
ETIMOLOGIJA: ↑top
Celotno geslo eSSKJ
zóster zóstra samostalnik moškega spola [zóstər]
STALNE ZVEZE: herpes zoster, varicella zoster
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. zoster iz gr. zōstḗr ‛pas’

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
artrítičen -čna -o prid. (í)
nanašajoč se na artritis: artritična bolečina / artritična izrastlina
SSKJ²
bodèč -éča -e prid. (ȅ ẹ́)
ki bode, zbada: bodeč trn; kamenje je ostro in bodeče / zanemarjena in bodeča brada / bodeča bolečina; pren. njegov bodeči humor; gledal ga je z bodečimi očmi
// ki ima bodice, trne: ograja iz bodeče žice; bodeče grmovje
♦ bot. bodeča lobodika zimzelena grmičasta rastlina z bodečimi poganjki in jagodastimi plodovi, Ruscus aculeatus; bodeča neža bodeča rastlina, katere cveti se v vlažnem vremenu zapirajo, Carlina acaulis
SSKJ²
bodljáj -a m (ȃ)
kratka, ostra bolečina: začutil je oster bodljaj v prsih
// vbod s koničastim predmetom: dražiti žival z bodljaji; zadal je zveri nekaj nevarnih bodljajev
SSKJ²
ból1 -i ž (ọ̑)
knjiž. občutek duševnega trpljenja; bolečina: nositi, potožiti bol; duševna, globoka bol; bol srca
// zastar. neugoden telesni občutek zaradi bolezni, udarca: v nogah ne čuti več boli
SSKJ²
bolečína -e ž (í)
1. neugoden telesni občutek zaradi bolezni, udarca: bolečina je malo popustila; čutiti, imeti, trpeti bolečine; njegov krik je izražal bolečino; lajšati bolečine; kričati, stiskati zobe od bolečin; huda, pekoča, topa bolečina; bolečine v križu, v prsih; zdravilo proti bolečinam / porodne bolečine
2. občutek duševnega trpljenja: bolečina mu kljuje v srcu; duševne bolečine; sin mu je prizadejal veliko bolečin; pesn. bolečina slovesa; zastar. srčne bolečine
3. zastar. boleče mesto, rana: če pritisneš kamen na rano ali kako drugo bolečino, pa ti odleže
SSKJ²
bolečínica -e ž (í)
nav. ekspr. manjšalnica od bolečina: bolečinica ni popustila in dekle je šlo k zdravniku; osebne, skrite bolečinice
SSKJ²
bolečínski -a -o (ȋ)
pridevnik od bolečina: bolečinski občutek
SSKJ²
bolést -i ž (ẹ̑)
knjiž. občutek duševnega trpljenja; bolečina: bolest jo teži; lajšati, občutiti bolest; srce se ji stiska od bolesti; pekoča bolest; solze bolesti
// zastar. neugoden telesni občutek zaradi bolezni, udarca: oplazil ga je z bičem, da je vpil od bolesti
SSKJ²
brázda -e ž (á)
1. pri oranju nastali jarek ali obrnjena zemlja: izorati, obrniti, zastaviti brazdo; rezati brazde; saditi krompir pod brazdo; črne, globoke brazde / vleči brazdo; nar. vola sta počivala med brazdo med oranjem brazde; pren. bridka bolečina reže v dušo globoke brazde
2. brazdi podobna zareza: vrezovati brazde v les; z brazdami preprežen obraz; brazda na dlani črta
♦ bot. brazda vrhnji del pestiča; elektr. brazda na gramofonski plošči sled mehanskega zapisa zvoka; navt. (vodna) brazda sled za ladjo
SSKJ²
brezdánji -a -e prid. (ā)
knjiž. ki je brez dna, zelo globok: brezdanji prepad; brezdanja globina; okrog in okrog brezdanja voda
// ekspr. ki zelo presega navadno mero: brezdanji obup; brezdanja bolečina, žalost; v očeh je žarelo brezdanje sovraštvo / pesn. brezdanja modrina, tema
    brezdánje prisl.:
    brezdanje mirni pogled
SSKJ²
bridkóst -i ž (ọ̑)
trpka duševna bolečina: prizadejal ji je mnogo bridkosti; užiti dovolj bridkosti; z bridkostjo v srcu gleda njegovo početje; bridkost srca; življenje brez težav in bridkosti / smrtna bridkost tesnoba, trpljenje ob umiranju
SSKJ²
bútati -am nedov. (ū ȗ)
1. s silo se zadevati ob kaj: valovi butajo ob skale; vpila je in butala z glavo ob zid; veter buta v okna
// ekspr. močno udarjati: butati po vratih
2. ekspr. dajati močne, zamolkle glasove: topovi butajo; brezoseb.: slišali smo, kako je na fronti butalo; v fužini noč in dan sopiha in buta
3. preh., pog. suvati, dregati: kaj me pa butaš
● ekspr. srce buta močno bije; brezoseb., ekspr. v glavi mi buta čutim topo, ritmično se ponavljajočo bolečino; pog. ne butaj z vrati ne loputaj
    butajóč -a -e:
    butajoči valovi; butajoča bolečina v glavi
    bútan -a -o nar. vzhodno, v zvezi s koča
    narejen iz zbite ilovice: stanovati v butani koči
Število zadetkov: 282