Zadetki iskanja
Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar
Pleteršnik
Pleteršnik
čútiti, -im, vb. impf. empfinden; mraz čutim; ne čutim bolečine; nič ne čuti, če se ga dotaknem; wahrnehmen, merken; zver čuti lovca, das Wild wittert den Jäger; pes zajca čuti; — fühlen; čutil boš, kaj se pravi biti brez doma; čutil bo to, es soll ihm das nicht so hingehen, Cig.; čutim, da sem doma; čutim, da se mi bliža smrt; jezik ne more povedati, kar v srcu čutim; — 3) č. se, sich fühlen, ein starkes Selbstbewusstsein haben, Lašče-Levst. (M.); — 4) č. se, sich fühlen, sich befinden: kako se čutiš? Cig.
Pleteršnik
hladíti, -ím, vb. impf. kühlen, abkühlen; dejati jed hladit, das Essen zum Abkühlen hinstellen; h. se v senci, sich im Schatten abkühlen; pren. bolečine h., die Schmerzen lindern.
Pleteršnik
nǫ̑tranji, adj. der innere, inwendig; notranja okna; notranje bolečine; — ministerstvo za notranje stvari, das Ministerium des Innern, DZ.; notranja dežela, das Binnenland, notranja kupčija, der Binnenhandel, Cig., Jan.; n. konj, das Sattelpferd, Jan. (H.); — tudi: notránji, Mur., Jan.
Pleteršnik
oblę́či, -lę̑žem, vb. pf. 1) belagern, blockieren, Mur., Cig., Jan., Krelj; mesto z vojsko o., Dalm.; smrtne bolečine bodo srce oblegle, Jsvkr.; — 2) o. se, sich anschmiegen, passen (o obleki), Cig., Šol.; oblačilo se obleže (liegt gut an), Cig., Svet. (Rok.).
Pleteršnik
odję́njati, -am, vb. pf. = odnehati, nachlassen, nachgeben; veter je odjenjal, bolečine so odjenjale, Cig.; o. komu, jemandem nachgeben, BlKr.-M.; za las ne o., nicht um ein Haar breit weichen, Cig.; ne o. od pravice svoje, von seinem Rechte nicht lassen wollen, Cig.; o. od cene, vom Preise ablassen, Cig., Kr.; skladi so odjenjali, die Fugen haben nachgegeben, Polj.
Pleteršnik
poporǫ́dən, -dna, adj. nach der Geburt stattfindend, Cig., C.; poporodne bolečine, die Nachgeburtswehen, Cig.
Pleteršnik
porǫ́dən, -dna, adj. 1) Geburts-: porǫ̑dne bolečine; porodno orodje, das Entbindungswerkzeug, Cig.; na svoj porodni dan, Dalm.; — porodna žena, die Gebärende, Trub.-Mik.; Preuboga porodna žena! Celi teden se je trudila, Npes.-Vraz; — porodni greh, die Erbsünde, Trub., Dalm., Guts. (Res.); — 2) = roden, fruchtbringend: porodno drevo, Krelj; — fruchtbar, Dalm.
Pleteršnik
pozábiti, -im, vb. pf. vergessen; p. kaj, na kaj, koga, na koga; to sem že zdavnaj pozabil; p. nož na mizi; ta človek na vse pozabi; (na) Boga p., ne pozabi (na) mene; — p. česa, koga: moji soprniki so tvojih besed pozabili, Trub.; drugih p., Krelj; — pozabivši kaj storiti, aus Vergessenheit etwas thun, Cig., Jan.; — mož je že pozabil pisati (pisanje), der Mann hat schon das Schreiben verlernt, vergessen; — (ein Übel) verwinden, vergessen; vse bolečine p.; ni še pozabljeno; naj bo pozabljeno! (praes. pozabodem: ne pozabodo, Levst. [Nauk]; v svoji samoti pozabode lehko vse, LjZv.).
Pleteršnik
prehȗd, -húda, adj. zu schlimm; — überaus schlimm; prehudo, allzuarg; prehudo koga natepsti; prehude bolečine, sehr heftige Schmerzen; — prim. hud.
Pleteršnik
prestáti, I. -stojím, vb. pf. 1) eine Zeit stehend zubringen; več časa je preklečal na kolenih, kakor prestal na podplatih, Jurč.; Nič ne spim, ne ležim, Na pragu prestojim, Npes.-K.; — Bestand behalten: da svet prestoji, je mnogih delov potreba, Ravn.; — 2) ausstehen, ertragen, aushalten; nesrečo lahko prestoji, kateri na njo čaka, Kast.; vse stori, vse prestoji, Škrb.-Valj. (Rad); rad prestojim bolečine, Ravn.-Valj. (Rad); prestojim jaz hodbo (= hojo), oča moj, ogr.-Valj. (Rad); — II. -stȃnem vb. pf. 1) ertragen, aushalten; tega ne prestanem! — 2) aufhören, Cig., Jan., Krelj; ne prestani! Dalm.; naj prestane srditost med nami! kajk.-Valj. (Rad); nikdar ne prestane dobro činiti, kajk.-Valj. (Rad); Tebe prestal sem ljubiti, Levst. (Zb. sp.); p. od lajanja, Vrt.; p. od molitve, kajk.-Valj. (Rad).
Pleteršnik
prevrẹ́diti se, -im se, vb. pf. = s težkim delom, zlasti vzdigovanjem težkih bremen bolečine dobiti črez pas, prevzdigniti se, einen Leibschaden bekommen, Goriška ok., GBrda-Erj. (Torb.); sich überheben, Jan.; tudi: prevrẹdíti se, (prevorditi se, Notr., Vrtov. [Km. k.]); — prim. vred.
Pleteršnik
pritískati, -am, I. vb. impf. ad pritisniti; 1) dazu-, daraufdrücken; k srcu koga p.; pečat p. na pisma; — ob zid p., an die Wand drücken, SlN.; — hindrängen; — k bregu p., anlanden, Cig., Jan.; — 2) drücken; Godec strune pritiska hudo, Preš.; — p. koga, jemandem einen Zwang anthun, ihm hart zu Leibe gehen, ihn bedrängen, bedrücken; p. dolžnika, Cig.; kupec pritiska kupovavce, der Verkäufer übernimmt die Käufer, Cig.; — 3) zusetzen, sovražniki od vseh strani pritiskajo; p. za kom, jemanden verfolgen; voda pritiska; kri pritiska v glavo (dringt zum Kopfe); solnce pritiska, die Sonne brennt, Cig., Preš.; überhandnehmen: mraz, vročina, bolezni, bolečine pritiskajo; — drängen: pritiskajo, smrt apostolov skleniti, Ravn.; — (praes. pritíščem: čimbolj se pritišče, tembolj vrišče, Volče-Erj. [Torb.]); — II. vb. pf. dazudrucken: besedam p. razlago, Navr. (Kop. sp.).
Pleteršnik
škrípa, f. 1) ein knarrendes oder übhpt. ein schlechtes Taschenmesser, Mur., Mik.; — = stara skrinja, stare gosli, C.; — 2) škripe, bolečine v rokah po težkem delu, vzhŠt.
Pleteršnik
trpȋnəc, -nca, m. = trpin, Cig., Jan., Ravn.-Valj. (Rad); trpince motiti in jim manjšati bolečine, Slom.
Slovar stare knjižne prekmurščine
Prekmurski
mantràti -ám nedov.
1. mučiti, namenoma povzročati telesne bolečine: czejlo noucs ga mántrájo, i ſzplüvanyem ga grdijo BKM 1789, 74
2. povzročati duševno ali telesno neugodje, trpljenje: priſao ſzi ſze pred czajtom mantrati náſz KŠ 1771, 27; ma düsa, Mántras ti ſzebé BKM 1789, 167; teilo i kerv, Düſſo mantra SM 1747, 68; Düsa, Dühovni glád te mantrá KŠ 1754, 258; Düsna vejſzt mene tou'zi, Nesztanoma mantrá ſzrczé BKM 1789, 14; vnouge moke i mántre, ſtere düso i tejlo mantrájo KŠ 1754, 145; Proſzim te, ne mantráj me KŠ 1771, 194; od dnéva do dnéva je ſzvojo pravicsno düſo znepravdenimi nyihovimi delami mántrao KŠ 1771, 720
mantràti se -ám se
1. mučiti se, imeti telesne ali duševne bolečine: ár ſze mantrám vu etom plámni KŠ 1771, 226; düsa Sze mi mantrá KŠ 1754, 255; ſzlüga moj le'zi i jako ſze mantrá KŠ 1771, 24; vszáki sze tô'zi, ka je znorjen i kak sté sze mantrá, nemre sze vcsedniti AIP 1876, br. 1, 8; i mantrali ſze bodo dén i noucs na veki veke KŠ 1771, 804
2. čutiti velik napor: i vido je je, kaj ſzo ſze mantrali vu plavanyi KŠ 1771, 121
mantrajóuči se -a se -e se ko se je mučil: kricsala je rodécsa i mantrajoucsa ſze KŠ 1771, 787
mantráni -a -o mučen: neſzécsi nemocsne mantráne od necsiſzti dühouv KŠ 1771, 354
1. mučiti, namenoma povzročati telesne bolečine: czejlo noucs ga mántrájo, i ſzplüvanyem ga grdijo BKM 1789, 74
2. povzročati duševno ali telesno neugodje, trpljenje: priſao ſzi ſze pred czajtom mantrati náſz KŠ 1771, 27; ma düsa, Mántras ti ſzebé BKM 1789, 167; teilo i kerv, Düſſo mantra SM 1747, 68; Düsa, Dühovni glád te mantrá KŠ 1754, 258; Düsna vejſzt mene tou'zi, Nesztanoma mantrá ſzrczé BKM 1789, 14; vnouge moke i mántre, ſtere düso i tejlo mantrájo KŠ 1754, 145; Proſzim te, ne mantráj me KŠ 1771, 194; od dnéva do dnéva je ſzvojo pravicsno düſo znepravdenimi nyihovimi delami mántrao KŠ 1771, 720
mantràti se -ám se
1. mučiti se, imeti telesne ali duševne bolečine: ár ſze mantrám vu etom plámni KŠ 1771, 226; düsa Sze mi mantrá KŠ 1754, 255; ſzlüga moj le'zi i jako ſze mantrá KŠ 1771, 24; vszáki sze tô'zi, ka je znorjen i kak sté sze mantrá, nemre sze vcsedniti AIP 1876, br. 1, 8; i mantrali ſze bodo dén i noucs na veki veke KŠ 1771, 804
2. čutiti velik napor: i vido je je, kaj ſzo ſze mantrali vu plavanyi KŠ 1771, 121
mantrajóuči se -a se -e se ko se je mučil: kricsala je rodécsa i mantrajoucsa ſze KŠ 1771, 787
mantráni -a -o mučen: neſzécsi nemocsne mantráne od necsiſzti dühouv KŠ 1771, 354
Prekmurski
trpèti tudi terpèti -ím nedov.
1. trpeti, čutiti bolečine, neugodje: Dai mi poterpleinye terpeti SM 1747, 54; nego Eti trpeti escse KŠ 1754, 262; gda bode i nám trpeti KŠ 1771, 829; On vcsi trpeti KAJ 1848, 3; da mirovno terpim SM 1747, 56; milosztivno trpis na etom ſzvejti KM 1783, 135; cſi kris moje trpi SM 1747, 72; Za grehe mi to terpimo SM 1747, 85; csi 'znyim navküp trpimo KŠ 1754, 137; Ár je bole, na, trpite KŠ 1771, 710; Kteri eti trpite BKM 1789, 12; Csi trpi ednoga kotriga, 'znyouv navküp trpijo vſze kotrige KŠ 1754, 133; Vzeme nam vſze blágo, Trpmo BRM 1823, 5; Kriſztus je trpo za váſz KŠ 1754, 107; Zvolnim ſzrczom trpmo BKM 1789, 10; nai trpim vteili mojem SM 1747, 71; Ki ſze je Trpo, mrou BKM 1789, 8; Te Kriſztus je trpeo BRM 1823, 4; kriſtuſſevo Telou za mé na krisnom dreivi terpelo TF 1715, 40; Tak i Szin cslovecsi bode trpo od nyih KŠ 1771, 56; liki je vcsio i trpo KŠ 1771, 645
2. biti deležen neugodnega stanja: Nyega tesko bremen trpimo SŠ 1796, 45; Ki pa eti trpite kri'z nevole BRM 1823, 8; Ki 'z-nyim kri'z trpijo BRM 1823, 9; Do pitanya lepraj nevolo mi trpmo SŠ 1796, 26; i kajkoli bom nevoule trpo KM 1783, 3; kteri kastigo bodo terpeli SM 1747, 15; Ki bodo kaſtigo trpeli KŠ 1771, 627; Naj gláda ne trpimo KŠ 1754, 267; zakaj bi i eto nevolo ne bi trpeli KŠ 1754, 179; Vej ſzi ti Záto trpo bolezni KŠ 1754, 255; Moko je trpo pod Pontzius Pilátuſſom KMK 1780, 7
3. dovoljevati zadrževanje v svoji bližini: kak dugo bom váſz trpo KŠ 1771, 57; Bár da bi me trpeli edno malo KŠ 1771, 546
4. trajati: ino trpi tecsáſz, dokecs v'zivanye trpi KŠ 1754, 8b; Tou vsze dugo ne trpi BKM 1789, 15; Od 'zetve mao velika szühocsa trpi AI 1875, kaz. br. 8; lêta nyegova trpijo od národa do národa TA 1848, 48; Dokecs bode ete ſzvejt trpo i ſztáo KŠ 1754, 132; Kak dugo bode trpejla tá M. czérkev na zemli KŠ 1754, 132; ali du'ze de trpelo AIP 1876, br. 12, 8; Mraz je nepresztano trpo AIP 1876, br. 2, 8; Grô'zanye li trpelo AI 1875, kaz. br. 3
trpéči -a -e
1. trpeč: Záto csi ſzam vám gli piſzao niti za volo nepraviczo trpécsega KŠ 1771, 541; Hercegovinanci szo trüda lehko trpécsi lidjé AI 1875, kaz. br. 3
2. trajajoč: ſzedem lejt trpécſi glád KM 1796, 64; ti ſzvéti jezero lejt trpécsega blá'zenſztva KŠ 1771, 766; Od I. jezero lejt trpécse ſzobotte ti verni KŠ 1771, 802; i vadlüjemo vſzigdár trpécse blá'senſztvo KMK 1780, 23; engedüvanye do csaſza trpécsi kaſtig KMK 1780, 81
3. trpežen: nyegova 'sivina zdrava bila i dugo trpécsa KM 1790, 68
4. trajen: Tákse szadike szo trpécse AIP 1876, br. 11, 8
trplévši -a -e trajajoč: 14 vör trplévsi ogen AI 1875, kaz. br. 8
1. trpeti, čutiti bolečine, neugodje: Dai mi poterpleinye terpeti SM 1747, 54; nego Eti trpeti escse KŠ 1754, 262; gda bode i nám trpeti KŠ 1771, 829; On vcsi trpeti KAJ 1848, 3; da mirovno terpim SM 1747, 56; milosztivno trpis na etom ſzvejti KM 1783, 135; cſi kris moje trpi SM 1747, 72; Za grehe mi to terpimo SM 1747, 85; csi 'znyim navküp trpimo KŠ 1754, 137; Ár je bole, na, trpite KŠ 1771, 710; Kteri eti trpite BKM 1789, 12; Csi trpi ednoga kotriga, 'znyouv navküp trpijo vſze kotrige KŠ 1754, 133; Vzeme nam vſze blágo, Trpmo BRM 1823, 5; Kriſztus je trpo za váſz KŠ 1754, 107; Zvolnim ſzrczom trpmo BKM 1789, 10; nai trpim vteili mojem SM 1747, 71; Ki ſze je Trpo, mrou BKM 1789, 8; Te Kriſztus je trpeo BRM 1823, 4; kriſtuſſevo Telou za mé na krisnom dreivi terpelo TF 1715, 40; Tak i Szin cslovecsi bode trpo od nyih KŠ 1771, 56; liki je vcsio i trpo KŠ 1771, 645
2. biti deležen neugodnega stanja: Nyega tesko bremen trpimo SŠ 1796, 45; Ki pa eti trpite kri'z nevole BRM 1823, 8; Ki 'z-nyim kri'z trpijo BRM 1823, 9; Do pitanya lepraj nevolo mi trpmo SŠ 1796, 26; i kajkoli bom nevoule trpo KM 1783, 3; kteri kastigo bodo terpeli SM 1747, 15; Ki bodo kaſtigo trpeli KŠ 1771, 627; Naj gláda ne trpimo KŠ 1754, 267; zakaj bi i eto nevolo ne bi trpeli KŠ 1754, 179; Vej ſzi ti Záto trpo bolezni KŠ 1754, 255; Moko je trpo pod Pontzius Pilátuſſom KMK 1780, 7
3. dovoljevati zadrževanje v svoji bližini: kak dugo bom váſz trpo KŠ 1771, 57; Bár da bi me trpeli edno malo KŠ 1771, 546
4. trajati: ino trpi tecsáſz, dokecs v'zivanye trpi KŠ 1754, 8b; Tou vsze dugo ne trpi BKM 1789, 15; Od 'zetve mao velika szühocsa trpi AI 1875, kaz. br. 8; lêta nyegova trpijo od národa do národa TA 1848, 48; Dokecs bode ete ſzvejt trpo i ſztáo KŠ 1754, 132; Kak dugo bode trpejla tá M. czérkev na zemli KŠ 1754, 132; ali du'ze de trpelo AIP 1876, br. 12, 8; Mraz je nepresztano trpo AIP 1876, br. 2, 8; Grô'zanye li trpelo AI 1875, kaz. br. 3
trpéči -a -e
1. trpeč: Záto csi ſzam vám gli piſzao niti za volo nepraviczo trpécsega KŠ 1771, 541; Hercegovinanci szo trüda lehko trpécsi lidjé AI 1875, kaz. br. 3
2. trajajoč: ſzedem lejt trpécſi glád KM 1796, 64; ti ſzvéti jezero lejt trpécsega blá'zenſztva KŠ 1771, 766; Od I. jezero lejt trpécse ſzobotte ti verni KŠ 1771, 802; i vadlüjemo vſzigdár trpécse blá'senſztvo KMK 1780, 23; engedüvanye do csaſza trpécsi kaſtig KMK 1780, 81
3. trpežen: nyegova 'sivina zdrava bila i dugo trpécsa KM 1790, 68
4. trajen: Tákse szadike szo trpécse AIP 1876, br. 11, 8
trplévši -a -e trajajoč: 14 vör trplévsi ogen AI 1875, kaz. br. 8
Slovar Pohlinovega jezika
] - « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »
Število zadetkov: 30
Dostopnost