Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Vezljivostni slovar slovenskih glagolov

Celotno geslo Vezljivostni G
čutíti in čútiti -im nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol
1.
kdo/kaj zaznavati s čutili koga/kaj
Čuti kri v ustih.
2.
kdo/kaj nagonsko dojemati ali predvidevati koga/kaj
Čutila je njegovo bližino.
3.
kdo/kaj z zavestjo ugotavljati koga/kaj
Poslušalci niso čutili osti njegovih besed.
4.
kdo/kaj doživljati kaj
Čutil je žalost in praznino.
4.1.
kdo/kaj doživljati kaj 'neprijetnega, hudega'
Vsi čutijo posledice vojne.
4.2.
kdo/kaj doživljati kaj
Ali kaj čuti (do njega)?
4.3.
kdo/kaj doživljati kaj
Čutil je krivico (z reveži).
5.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj izražati kaj 'stanje'
V nogi čuti bolečine.
Celotno geslo Vezljivostni G
dopustíti -ím dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj dati dovoljenje, pristanek za kaj / koliko česa
Dopustil je kritiko in veliko govorjenja.
2.
kdo/kaj imeti za možno kaj
Dopustil je, da je lahko kaj narobe razumel.
Celotno geslo Vezljivostni G
intenzivírati -am nedovršni in dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol, v posplošenem pomenu
kdo/kaj intenzivno podpirati, večati kaj
(Po drugi vojni) so intenzivirali bazično industrijo.
Celotno geslo Vezljivostni G
intenzivírati se -am se nedovršni in dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol, v posplošenem pomenu
kdo/kaj intenzivno stopnjevati se, večati se
(Po drugi vojni) se je intenzivirala bazična industrija.
Celotno geslo Vezljivostni G
krivíti -ím nedovršni glagol, glagol ravnanja, glagol mišljenja
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj delati koga/kaj neravnega
Les krivijo /pod pritiskom/ (s paro).
2.
kdo/kaj označevati koga/kaj zaradi koga/česa / za koga/kaj
/Po krivem/Krivo/ so ga krivili tatvine / za tatvino.
Celotno geslo Vezljivostni G
krivíti se -ím se nedovršni glagol, glagol (splošne) spremembe
v posplošenem pomenu kdo/kaj delati se neravnega
Les se krivi /pod pritiskom/ (s paro).
Celotno geslo Vezljivostni G
mísliti na -im na nedovršni glagol, glagol mišljenja
kdo/kaj izražati usmerjenost na koga/kaj
Mislil je na bolečine.
Celotno geslo Vezljivostni G
nagíbati se -am se in -ljem se nedovršni glagol, glagol (splošne) spremembe
v posplošenem pomenu kdo/kaj bližati se, sklanjati se do—do/okoli/okrog koga/česa / proti/k/h komu/čemu / za/v/na/čez/skozi koga/kaj / pri kom/čem / s/med/pod/nad/pred kom/čim / kod / do kod / kam / kje
Veja se nagiba k tlom /samo pod pritiskom/.
Celotno geslo Vezljivostni G
oglušéti -ím dovršni glagol, tvorni glagol, netvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
kdo/kaj postati gluh, neobčutljiv
/Na desno uho/ je /popolnoma/ oglušel.
Celotno geslo Vezljivostni G
povzróčati -am nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj delati kaj 'dejanje, stanje'
Slana jed povzroča žejo.
2.
v pomožniški vlogi, kot vez kdo/kaj določati komu/čemu kaj 'odnos'
Povzroča jim skrbi, strah in škodo.
3.
v pomožniški vlogi, kot vez kdo/kaj določati kaj 'lastnost, stanje'
Povzročali so škodo.
Celotno geslo Vezljivostni G
pregnáti -žênem dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
navadno čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj po potrebi usmerjati koga/kaj od—do koga/česa / k/h komu/čemu čez/skozi/v/na/med koga/kaj / po/ob kom/čem / kam / kod
Preveč naporno delo celo udarnike prežene k lažjemu delu.
2.
kdo/kaj odpraviti kaj
Bolečine si je pregnala /s tabletami/.
3.
kdo/kaj utruditi koga/kaj
/S priganjanjem/ si je /preveč/ pregnal vprežno živino.
Celotno geslo Vezljivostni G
prenéhati -am dovršni glagol, fazni glagol (končnosti), v pomožniški vlogi
1.
kdo/kaj končati delati kaj / s čim 'delo/delovanje/dejavnost'
Prenehala je govoriti/peti.
2.
kdo/kaj prekiniti kaj / s čim 'delo/delovanje/dejavnost'
Prenehal je govoriti/peti.
3.
kaj ne dogajati se, ne obstajati več
Bolečine v hrbtu so prenehale.
3.1.
končati dogajati se obstajati
(Že včeraj) je prenehalo deževati.
Celotno geslo Vezljivostni G
stókati -am,stilno stóčem nedovršni glagol, glagol govorjenja, navadno čustvenostno
1.
kdo/kaj dajati, oblikovati zategle glasove, nerazločno govoriti zlasti zaradi telesne bolečine
Kar naprej stoka /zaradi krivic ali od bolečin/.
2.
kdo tožiti kaj / o čem
/Brez pravih vzrokov/ stoka o svoji usodi.
Celotno geslo Vezljivostni G
stopnjeváti -újem nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj intenzivno podpirati, večati kaj
(Pri drugem zdravljenju) so (pri težjih bolnikih) dnevno količino zdravil /počasi/ stopnjevali.
2.
iz jezikoslovja kdo/kaj pregibati kaj
Pridevnike so stopnjevali /opisno in z obrazili/.
Celotno geslo Vezljivostni G
stopnjeváti se -újem se nedovršni in dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol, v posplošenem pomenu
kdo/kaj intenzivno stopnjevati se, večati se
(Po drugi vojni) se je stopnjevala t. i. množična umetnost.
Celotno geslo Vezljivostni G
šíriti -im nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj intenzivno količinsko in obsegovno večati kaj
(Po drugi vojni) so /načrtno/ širili bazično industrijo.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj načrtno prenašati koga/kaj iz/z/ od—do/mimo koga/česa / proti/k/h komu/čemu / v/na/za/skozi/čez koga/kaj / kam po/na/v kom/čem / med/nad/pod/pred kom/čim / kod / kje / kdaj / od—do kdaj
Razvita civlizacija je širila svoj vpliv tudi na druge celine.
Celotno geslo Vezljivostni G
trésti se trésem se nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol
kdo/kaj sunkovito premikati se, spreminjati se
Tresli so se /od mraza/.
Celotno geslo Vezljivostni G
trpéti -ím tudi tŕpel nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol
1.
kdo/kaj čutiti hude telesne in duševne bolečine
Bolnik trpi.
2.
kdo/kaj prenašati koga/kaj
/Dostojanstveno / z dostojanstvom/ so trpeli revščino.
3.
kaj biti deležno slabih, š kod ljivih vplivov čutiti hude telesne in duševne bolečine
/Zaradi slabega terena/ trpijo kolesa in vzmeti.
4.
kdo/kaj dovoljevati koga/kaj
/Zaradi svoje bolezni/ trpi ob sebi samo svoje domače.
Celotno geslo Vezljivostni G
začutíti in začútiti -im dovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj zaznati s čutili koga/kaj
Začutil je kri v ustih.
2.
kdo/kaj nagonsko dojeti ali predvideti koga/kaj
Začutila je njegovo bližino.
3.
kdo/kaj z zavestjo ugotoviti koga/kaj
Poslušalci niso začutili osti njegovih besed.
4.
kdo/kaj doživeti kaj
Začutil je žalost in praznino.
4.1.
kdo/kaj doživeti kaj 'neprijetnega, hudega'
Vsi začutijo posledice vojne.
4.2.
kdo/kaj doživeti kaj
Ali kaj čuti (do njega)?
4.3.
kdo/kaj doživeti kaj
Začutil je krivico (z reveži).
5.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj zaznati kaj 'stanje'
V nogi je začutila bolečine.

Slovar neglagolske vezljivosti

Celotno geslo Vezljivostni NG
pràgprágasamostalnik moškega spola
  1. dvignjeni spodnji del pri vratih
    • prag česa
  2. navadno v množini štirikotni nosilni element
    • pragovi za kaj
  3. najvišja ali najnižja meja
    • prag česa
    • , prag za kaj
    • , prag glede česa
  4. bližina začetka
    • prag česa
Število zadetkov: 21