Zadetki iskanja
1. bridkost: Oh tu'zni dén, oh 'zalosztni! Britkoucſe pun i bolezni BKM 1789, 87
2. grenkost: sze neszmi brániti britkôcse AIN 1876, 65
gečéči -a -e ječeč: Strtics, v-bolezni gecsécsi BRM 1823, 52; Hitis blodécse pôtiti, I gecsécse lehkôtiti KAJ 1848, 47; Proszi pojba britko gecsécs KAJ 1870, 12
1. človeška koža: Cutis Kou'sa KMS 1780, A7b; Kou'sa Bor KM 1790, 93(a); mené potom eta moja kouſa okouli vzeme SM 1747, 32; Priſzehnole ſzo mi K-kou'zi kouſzti od bolezni BKM 1789, 319; Ino gda kou'zo mojo csrvjé zvrtajo KŠ 1754, 139; ſzkou'zov i zmeſzom ſzi me pokrio KŠ 1754, 90
2. živalska koža: szo sze na 'sivinszkih kou'saj kotali KOJ 1848, 6; Csrvôv gôla kô'za AI 1878, 9; Lisica dlakasto kožo má AI 1878, 9; pren. Zdáj je grcski Czaszar szvojo oroszlánszko kou'so z-liszicsinov dosztávo, tanács dávajoucsi KOJ 1848, 30
3. usnje: Bio je pa Ivan odeti ſtrſztmi kumile, i zkou'ze pojáſz je noſzo KŠ 1771, 103
1. križen, nanašajoč se na Kristusov križ: za volo tvoje ſztrasne kri'sne moke KM 1783, 36; ki ſzi za mé na krisno moko, ino ſzmert isſal SM 1747, 56; On je natom manternom kriſnom dreivi ſzvojo ſzvéto kerv prelejao TF 1715, 38; je ſzvojo kerv na Krisnom dreivi vön preleal SM 1747, 38; za náſz ſze je na kri'znom drejvi ofrüvao KŠ 1754, 103; ki je za náſz na kri'znom drejvi zadoſzta vcsino KŠ 1771, 825; naj bi náſz po ſzvojoj ſzmrti na kri'znom drejvi odküpila KMK 1780; Hválim te za kri'zne moke BKM 1789, 69; Kri'sna drejva szo dali doliposzekati KOJ 1914, 134
2. križarski: Prve kri'sne serege prav vrlo je pomláto i razegnao KOJ 1848, 24
3. križničen: Naj vidim tve I kri'zne bolezni BKM 1789, 81
1. odvezati, narediti, da kaj ni zavezano, privezano: toga pozoja je potrejbno pá odvézati KŠ 1771, 803; ſto je vrejden odvézati nyegove pecsati KŠ 1771, 775; jaſz ſzam nej vrejden nyegove obüteli reménya odvézati KM 1796, 95; naj ſoulinczov nyegovi reménye odvé'zem KŠ 1771, 103; ne odvé'ze gyüncza ſzvojega KŠ 1771, 216; odvé'zi csrejvle noug tvoji KŠ 1771, 361; 'zrbé privézano odvé'zta je KŠ 1771, 137; ſzem jaſz nej vrejden naj odvé'zem nyegovi ſoulinczov reménye KŠ 1771, 266; kaj bi nyemi ſoulinczov reménya odvézao KŠ 1771, 174
2. oprostiti, odpustiti: Zakaj tákse [grešnike] trbej odvézati KŠ 1754, 197; ki ſzi ſzvétomi Petri moucs dáo odvézati, i zavézati grejhe KM 1783, 91; i kakoli odvé'zes na zemli odvézano bode i vnebéſzajh KŠ 1754, 194; i, kakoli odvé'zes na zemli KŠ 1771, 54; Czérkevni cslovik grejsnika od grejhov odvé'se KMK 1780, 66; da nász .. ki ſzo z-lanczmi grejhov zvézani, tvoja ſzmilenoszt odvé'se KM 1783, 101; i kakoli odvé'zete na zemli, odvézana bodo KŠ 1771, 59; gda neokorne grejsnike páli zgrejhov odvé'zejo KŠ 1754, 194; odvé'zi te ſtiri angyele KŠ 1771, 783; Zgrejhov vu Kriſztuſi vſzej odvé'zi me BKM 1789, 364
odvézati se -véžem se
1. odvezati se: i vſzej vezala ſzo ſze odvézala KŠ 1771, 393
2. biti oproščen: Etak ſze z-vſzej ſzkrb odvé'zem BKM 1789, 393
3. spregovoriti: Odvézao ſze je nyegovoga ocsé jezik KM 1796, 87
odvézavši -a -e ko je rešil: Steroga je Boug gori zbüdo odvézavſi bolezni te ſzmrti KŠ 1771, 346
odvézani -a -o
1. odvezan: Odvézan ſzi od 'zené KŠ 1771, 503; Stero potom vrág, odvézani, bode preganyati zacsinyao KŠ 1771, 764
2. oproščen, rešen: 'zena, odvézana ſzi od ſzlaboſzti tvoje KŠ 1771, 216; i kakoli odvé'zes na zemli, odvézano bode i vnebéjſzah KŠ 1754, 194; odvézano bode vu nebéſzaj KŠ 1771, 54; pouleg ſtere mej mené odvézanoga od vſzej moji grejhov KMK 1780, 107; pouleg ſtere mené mej odvézanoga i vu Nebéſzaj KM 1783, 151; i kakoli odvé'zete na zemli, odvézana bodo i vnébi KŠ 1771, 59
1. preprečiti, prikrajšati: Saxonce, ki szo nyemi dú'sno dácso prekrátiti szmeli KOJ 1848, 45; onim Krisztus prekráti szvoje vekivecsno nebeszko králesztvo KOJ 1845, 77; proſzim, ne prekráti meni etoga trouſta KM 1783, 70; Prekráti meni vſze bolezni BKM 1789, 412; Prekráti meni vſze bolezni SŠ 1796, 28; proſzimo Bogá, naj ſzvoje pomoucsi nám ne prekráti KMK 1780, 30; Ocso, náj nyemi szvojo ccsér neprekráti KOJ 1845, 99; Krála, naj bi trem bratánczom odlocseno delbo prekráto KOJ 1848, 21; niki bi radi vnogo blága meli, i da nyim ga je Boug prekráto KOJ 1845, 120; szo nyemi Plemenitási potrejbnoga sztroska neprekrátili KOJ 1848, 64
2. skrajšati: prekráti dni moje TA 1848; I da bi Goſzpoud ne prekráto one dnéve KŠ 1771, 144
1. prestajati, trpeti: Geti ni veſz ſzvejt, prenoſziti tvojo, Nemore ſibo BKM 1789, 344; sztaroszti, Ár sz-tebom mam prenosziti Nyé veliko krhkôcso KAJ 1848, 213; Niscse nebi mogao nepresztanoga verosztüvanya prenosziti KAJ 1870, 48; csi ſto nevoule prenoſzi trpécsi nepravicsno BKM 1789, 707; náklonoszt, Stera vszáko obsálnoszt Prenoszi vu mirovnoszti KAJ 1848, 297; 'zukoszti, stero szem prenoszo vu krili mojem TA 1848, 74; Kak mirovno szi, vküpsztrti, Prenoszo ran bolezni KAJ 1848, 222
2. dov. prenesti, prestati: Jáko doſzta ſzi na mé djao, Ne prenoſzim teliko BKM 1789, 316; Nete'zi me, Bog moj, vise, kak prenoszim KAJ 1870, 169
pretrpéči -a -e
1. znosen: ka ſzi ti náſz vu pretrpécsem zdrávji i méri gori obüdo KŠ 1754, 223
2. miren, potrpežljiv: tákse sztvári, steri pa szamo z-náraszom 'zivéjo, szo krotki, pretrpécsi AIP 1876, br. 5, 7
pretr̀pleni -a -o pretrpljen, prestan: Zgüba pri Várni tocskar pretrplena je Hunyadia podbádala KOJ 1848, 55; steri sze je povüpao tocskar za volo neszrecse pri Várni pretrplene Krála odsztaviti KOJ 1848, 58; nikaj ne pozábi tak tesko csemi cslovek, kak od hüdovolnih pretrpleno oszramotejnye KOJ 1845, 32; Tak da pôleg vnogo vihére pretrplenim rásztom rô'za cveté AIP 1876, br. 7, 6
pridàti se -dám se dodati se: I pridá ſze vám poſzlüſajoucsim KŠ 1771, 113; I nyegova rejcs ſze pridá Z-ſzvétim Dühom BKM 1789, 227
pridávši -a -e dodajoč: K-nominativusi substantivuma pridavsi etakse dokoncseke KOJ 1833, 50; i pridavsi segave konye i cifraszte kocsise KAJ 1870, 117
pridáni -a -o pridan, dodan: Nacſi ſze zové Levi tou je pridávek ali pridáni KŠ 1771, 1 (B1a); kettö k-substantivumi pridáno kétt posztáne KOJ 1833, 32
1. sam, izraža, da je kdo brez povezave ali ni skupaj z drugimi: Jeli ſzám ſztvoje moucſi tou doprneſzti nemores KŠ 1754, 123; ki je nám dáo té ſztüdenecz, i ſzám je 'znyega pio KŠ 1771, 275; je doſztakrát popejvo, ka je ſzám nej razmo BKM 1789, 2b; Ki drügomi jamo kopa, ſzám v-nyou ſzpádne KM 1790, 18; i bolezni naſſe je ſzám noſzo KŠ 1754, 107; Gde ſzám goſzpodüje Ocsa SŠ 1796, 6; i ete nas mladénecz nei je mogao ſzám biti SIZ 1807, 5; Da bi mené zapelao, Na steroj pôti ſzam blôdi BRM 1823, 9; On jamo kopa, ali szam szpádne vu jamo TA 1848, 6; Pojbics szam je celi dén rad gladüvao KAJ 1870, 8; nego liki ſzámo mazalo váſz od vſzega vcsi KŠ 1771, 729; Nei náz je Kriſtus zvelicſau, nego ze ſzame ſzvoje miloſche TF 1715, 33; Meni ſzamomi na pout je odhájati SŠ 1796, 174; kaj je nej dobro csloveki ſzamomi biti SIZ 1807, 5; nejje praj dobro, naj cslovik ſzám bode, i naſzami 'sivé SIZ 1807, 7; Gda bi pa ſzami bili, pitali ſzo ga KŠ 1771, 112; steri szami nikaj dobra neznajoucsi szpecsti KOJ 1833, V; one stvári, štere svoje mláde sami docecávajo AI 1878, 5
2. poudarja pomen besede, na katero se veže: Szám Boug je ſzvoim ſzvétim perſztom napiſzao TF 1715, 12; kako dabi ſzám Farar Düſſou meu TF 1715, 4; nego ti ſzám vszamogoucsi Otecz nas nebeszki ABC 1725, A7a; ár je nyé ſzám nas Goſzpon Jezus naſztavo KŠ 1754, 200; Szám pa Boug i Ocsa nas ravnaj pout naſo KŠ 1771, 619; i jaſz ſzam ſzám cslovik KŠ 1771, 373; Szám eden je Boug KMK 1780, 8; Ja szem szám Boug pravicsni BKM 1789, 14; Cſi gli je pa i on ſzám rob bio KM 1796, 70; Szvéto Trojſztvo eden ſzám Boug SŠ 1796, 165; i doli ſzám prihájas knám BKM 1789, 2; Etak veli ſzám Goſzpodin Boug SIZ 1807, 5; Pokedob je szám Taksony voják bio KOJ 1848, 9; Bog szam ga odvr'ze KAJ 1848, 4; nei drugacs kako od ſzamoga Bogá prieti TF 1715, 36; geto je ono, od ſzamoga Bogá vö dáno KŠ 1754, 9a; liki dabi tou li ſzamoga Kántora delo bilou BKM 1789, 6; Ali dobra 'sena od ſzamoga Bogá SIZ 1807, 2; jeli ſzi nyemi ſzamomi ſzlü'zo KŠ 1754, 10a; Bogá tvojega moli i nyemi ſzamomi ſzlü'zi KŠ 1771, 11; Jeli je té grejh li ſzamomi prvomi csloveki skoudo KMK 1780, 11; Szamomi Bougi na diko vö dáni BKM 1789, 1; Tebé ſzamoga, oh Otsa nebeſzki! doſztája KŠ 1754, 225; tebé jedinoga, i ſzamoga lübiti KM 1783, 4; ino ſze leprai vnyem ſzamom vüpali TF 1715, 13; ino bi ſze vicſili vu ſzamom Kristuſſi veſzeliti SM 1747, 40; kak tebé z-ednim ſzamim grejhom ra'saliti KM 1790, 109; Szami znaſſe moucſi nemoremo KM 1790, 158; Csi ſze pa i mi ſzami, ki iſcsemo, nájdemo KŠ 1771, 560
3. z os. zaim. poudarja osebo, na katero se nanaša: nedelai teda nikai, ani ti ſzám ani ſzin tvoj TF 1715, 14; on ſzám nye vſze vküo ſztere SM 1747, 79; Jaſz ſze vüpam v-tebi ſzamom SŠ 1796, 3; poſtrájfaj ga med tebov i med nyim ſzamim KŠ 1754, 195
4. v zvezi s se poudarja odnos do osebka: Vörjem kai jaſz ſzám od ſzébe vörvati nemorem TF 1715, 23; ka Bo'ze králeſztvo ſzamou od ſzébe pride KŠ 1754, 159; Bougi na diko, ſzám ſzebi pak na Duſno zvelivſanye TF 1715, 9; Dúznoſzti csloveka prôti szamom szebi BRM 1823, VII; Lübi kako ſzám ſzebé TF 1715, 18; ſzám ſzebé ABC 1725, A5b; ſzám ſzebé SM 1747, 47; Lübi bli'znyega tvojega pa, kako ſzám ſzebé KŠ 1754, 69; i bli'znyega tvojega, liki ſzamoga ſzebé KŠ 1771, 204; Lübézen ſzamoga ſzebé BRM 1823, VII; Lübézen szamoga szebé KAJ 1848, VII; Dú'znoszti proti szamomi szebi KAJ 1848, VII; szkôpi blagoszlávla szam szebé TA 1848, 8; Boug je ſzám obſzebi náj popolnejſe Bojstvo KMK 1780, 8; Govorejnye vu szebi szamom pomiszleno je ono KOJ 1833, VIII; tak szta szamima szebi na dobro KAJ 1870, 105; Dai nam lübiti, kako ſzami ſzebé SM 1747, 55; Oni szami szebé pogübijo KAJ 1848, 10; Mi ſzami od ſzébe znaſſe moucſi nemremo KŠ 1754, 80; Farizeuske ſzo záto erkli ſzami ſzebi KŠ 1771, 308; niti ſzmo ſzi zdrávja ſzámi ſzebi nej mogli dati KM 1790
5. izraža omejenost na navedeno: kaj nej ſz-ſzamim krühom bode 'zivo cslovik KŠ 1771, 175
1. smrten: ali nyé ſzmrtni vdárecz je zvrácseni KŠ 1771, 789; mojo kerkocso ſzmertna boiazen ne preobláda SM 1747, 58; nezadr'zána hüdouba, puna ſzmrtnoga cseméra KŠ 1771, 750; da nebi Hunyadi Ladiszlav szmrtno vszecsenyé zasztavo KOJ 1848, 61; neoſztavi ovoga tvoiega ſzina vu ſzmertnom vojuványu SM 1747, 63; i vu ſzvojem ſzmrtnom dnévi ſze on blagoſzlovi KŠ 1754, 15; Da nász na ſzmrtnom vrejmeni pokrejpis KM 1783, 59; Na ſzmrtnom vrejmeni zovi ga na-pomoucs SŠ 1796, 11; On bode vnevouli Szvom pomocsjom pomágo, I vu ſzmrtnom dauli BKM 1789, 10; V-szmrtnom dôli nam ono nêti Vupanye nemrtelnoszti KAJ 1848, 3; za ovoga na ſzmertnoi poſzteli leſecsega brata SM 1747, 62; i tim ſzedécsim vu dr'zéli i ſzenczi ſzmrtnoj KŠ 1771, 12; Tou te proszim v-ſzmrtnoj bojni KM 1783, 271; ako na nyé glih ſzmertne opadnejo kastige SM 1747, 87; Csi ſzo gli ſzmrtne rane BKM 1789, 358; da bode mogao vſze ſzmrtne bolezni pretrpeti KŠ 1754, 244; I gori polo'zi szmrtne sztrêle TA 1848, 6
2. umrljiv: Naj ne kralüje grejh vu ſzmrtnom vaſſem tejli KŠ 1754, 73; Naj ne kralüje grejh vu ſzmrtnom vaſſem tejli KŠ 1771, 459
3. v zvezi smrtni grejh kršitev božje postave v veliki stvari: Tákſi jakoſzti i ſzmrtni grejh je tüdi KŠ 1754, 73; Jeſzte ſzmrtni grejh KŠ 1771, 735; ſteri ſzmrtnoga grejha odpüscsanye proſzi KŠ 1754, 197; ráj ſcsém mrejti, kak tebé z grejhom, nájmre pa ſzmrtnim ra'saliti KM 1790, 109; ſteri ſze vu ſzmertni grejhi vála KŠ 1754, 195; Z-ſteroga blá'zensztva cſi ſto po ſzmrtni grejhi vö ſzpádne KŠ 1754, 7b
1. strašen: Irtóztató; sztrasen, grozen -a -o KOJ 1833, 160; ſztrasen bo teda dén BKM 1789, 19; Gdate ſztrasna ſzmert kroto preſztráſi SM 1747, 82; Sztrasna bode vnougim ſzoudba BKM 1789, 9; Szvéto i ſztrasno je nyegovo imé KŠ 1754, 156; To ſztrasno vrejmen je totá BKM 1789, 361; Csi gli bi vu kmicsni doláj, Te ſztraſne ſzmrti hodo BKM 1789, 163; I püſzto je Boug tak ſztraſſen pomor nad Izrael KM 1796, 65; Nyegovo ſztrasno kastigo SM 1747, 38; nego je je vu ſztrasno pekla prepaſzt ſzüno KŠ 1771, 719; Za grejsnike na toj zemli ſztrasno ſzmrt ſztrpo BKM 1789, 72; Poglavárſztvo je, na ſztrasno példo drügim zapovedalo KM 1790, 56; kak je na grejsne Ocsáke tak ſztrasno ſententzio Boug vrgao KM 1796, 8; Henrik tak sztrasno meszarejnye naprávi med nyimi KOJ 1848, 6; da vu ſztrasnom zádnyem dnévi bomo ſztáti mogli KŠ 1754, 118; Vu ſztrasnom vrêmeni BRM 1823, IX; vu ſztrasnoi bolezni licza ne oberni procs od nyega SM 1747, 63; doli ſzpisüje te krive vucsitele ino ſze nyim z-Bo'zov ſztrasnov ſzoudbov prti KŠ 1771, 756; Oh moji ſztrasni grejhi ſzo zrok bili BKM 1789, 77; szo sze mi sztrasne vidile KOJ 1833, IIII; Naj Tere Gláve ſztrasnim vrágom BKM 1789, 17; Tebé je lübéznoſzt tvoja, Pripelala Na velike ſztrasne moke BKM 1789, 81
2. prestrašen: Sztrasna ſzrcza obátri BKM 1789, 176
nájstrašnéjši -a -e najstrašnejši: Atila je bio nyih náj strasnejsi Kráo KOJ 1848, 5; Tigriš Lepa nájstrašnejša stvár AI 1878, 11
1. težiti, prizadevati si: Nyomni; te'siti KOJ 1833, 167; Ti trüdni, ſtere i delo Te'zi KŠ 1754, 261; Stere i delo Te'zi BKM 1789, 281; Kelko bolezni te'zi roditele KAJ 1870, 52; dug i drügi sztroskih 'ze tak országa te'zijo AI 1875, kaz. br. 2; ka i eſcse Bogá mojega te'zite KŠ 1771, 816; moji grejhi te'zijo me KŠ 1754, 241; moje grejhe, Steri mi ſzrczé te'zijo BKM 1789, 388; Te'sijo me vnougi grejhi SŠ 1796, 162; Nete'zi me, Bog moj, vise, kak prenoszim KAJ 1870, 169; Bode me grejh te'zo BKM 1789, 65; Nôva dácsa mestrio bode te'zila AI 1875, br. 2, 6; Grejhi me bodo te'zili KŠ 1754, 270; törci szo tak te'zili lüsztvo AI 1875, kaz. br. 3; nevoule, ſtere ſzo vſzákoga te'sile KM 1790, 88
2. tehtati: Za sztreljenyé nücani golombis 1650 funtov té'zi AI 1875, br. 1, 8; Ete kanzobec včási 50 kilogramov teži AI 1878, 19
tèžiti se téžim se biti obtežen: Jasz ſze pa Szkri'za bremenom te'zim BKM 1789, 315; te'zimo ſze, ali ne pogibimo ſze KŠ 1771, 535
téženi -a -o obtežen: zaka morem, te'zen od nepriátela, 'zaloszten hoditi TA 1848, 35
1. trpeti, čutiti bolečine, neugodje: Dai mi poterpleinye terpeti SM 1747, 54; nego Eti trpeti escse KŠ 1754, 262; gda bode i nám trpeti KŠ 1771, 829; On vcsi trpeti KAJ 1848, 3; da mirovno terpim SM 1747, 56; milosztivno trpis na etom ſzvejti KM 1783, 135; cſi kris moje trpi SM 1747, 72; Za grehe mi to terpimo SM 1747, 85; csi 'znyim navküp trpimo KŠ 1754, 137; Ár je bole, na, trpite KŠ 1771, 710; Kteri eti trpite BKM 1789, 12; Csi trpi ednoga kotriga, 'znyouv navküp trpijo vſze kotrige KŠ 1754, 133; Vzeme nam vſze blágo, Trpmo BRM 1823, 5; Kriſztus je trpo za váſz KŠ 1754, 107; Zvolnim ſzrczom trpmo BKM 1789, 10; nai trpim vteili mojem SM 1747, 71; Ki ſze je Trpo, mrou BKM 1789, 8; Te Kriſztus je trpeo BRM 1823, 4; kriſtuſſevo Telou za mé na krisnom dreivi terpelo TF 1715, 40; Tak i Szin cslovecsi bode trpo od nyih KŠ 1771, 56; liki je vcsio i trpo KŠ 1771, 645
2. biti deležen neugodnega stanja: Nyega tesko bremen trpimo SŠ 1796, 45; Ki pa eti trpite kri'z nevole BRM 1823, 8; Ki 'z-nyim kri'z trpijo BRM 1823, 9; Do pitanya lepraj nevolo mi trpmo SŠ 1796, 26; i kajkoli bom nevoule trpo KM 1783, 3; kteri kastigo bodo terpeli SM 1747, 15; Ki bodo kaſtigo trpeli KŠ 1771, 627; Naj gláda ne trpimo KŠ 1754, 267; zakaj bi i eto nevolo ne bi trpeli KŠ 1754, 179; Vej ſzi ti Záto trpo bolezni KŠ 1754, 255; Moko je trpo pod Pontzius Pilátuſſom KMK 1780, 7
3. dovoljevati zadrževanje v svoji bližini: kak dugo bom váſz trpo KŠ 1771, 57; Bár da bi me trpeli edno malo KŠ 1771, 546
4. trajati: ino trpi tecsáſz, dokecs v'zivanye trpi KŠ 1754, 8b; Tou vsze dugo ne trpi BKM 1789, 15; Od 'zetve mao velika szühocsa trpi AI 1875, kaz. br. 8; lêta nyegova trpijo od národa do národa TA 1848, 48; Dokecs bode ete ſzvejt trpo i ſztáo KŠ 1754, 132; Kak dugo bode trpejla tá M. czérkev na zemli KŠ 1754, 132; ali du'ze de trpelo AIP 1876, br. 12, 8; Mraz je nepresztano trpo AIP 1876, br. 2, 8; Grô'zanye li trpelo AI 1875, kaz. br. 3
trpéči -a -e
1. trpeč: Záto csi ſzam vám gli piſzao niti za volo nepraviczo trpécsega KŠ 1771, 541; Hercegovinanci szo trüda lehko trpécsi lidjé AI 1875, kaz. br. 3
2. trajajoč: ſzedem lejt trpécſi glád KM 1796, 64; ti ſzvéti jezero lejt trpécsega blá'zenſztva KŠ 1771, 766; Od I. jezero lejt trpécse ſzobotte ti verni KŠ 1771, 802; i vadlüjemo vſzigdár trpécse blá'senſztvo KMK 1780, 23; engedüvanye do csaſza trpécsi kaſtig KMK 1780, 81
3. trpežen: nyegova 'sivina zdrava bila i dugo trpécsa KM 1790, 68
4. trajen: Tákse szadike szo trpécse AIP 1876, br. 11, 8
trplévši -a -e trajajoč: 14 vör trplévsi ogen AI 1875, kaz. br. 8
zgrüntavajóči -a -e premišljajoč, razglabljajoč: ki szi obiszti zgrüntávajôcsi Bóg KAJ 1848, 6
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »