gládek -dka -o prid. gladek: Da mi ne vzeme nyegva glatka Lá'z BKM 1789, 416; glatka Lá's SŠ 1796, 145; Kamenica je gladka KAJ 1870, 7; Ténki i gladki sinyek má KAJ 1870, 88; vzéo je Dávid ſz-potoka pét glatki kámnov KM 1796, 56; i skráblanycze na glatke poti KŠ 1771, 173; Zmaſznimi i glatkimi ricsmi KŠ 1754, 173
gládši -a -e bolj gladek: Nyega vüszta szo gladsa od zmôcsaja TA 1848, 44
Zadetki iskanja
Prekmurski
Prekmurski
glasovìten -tna -o prid. slaven, zelo znan: merjé tudi glaszoviten Pázmány Péter KOJ 1848, 93; stvari so ne jáko glasovitna AI 1878, 13; je glaszovitnoga püscsenika kak varivácsa naposztaviti vcsino KOJ (1914), 152
glasovìtnejši -a -e bolj slaven: vszako leto na glaszovitnejsa szenya tá hodili KOJ (1914), 113
glasovìtnejši -a -e bolj slaven: vszako leto na glaszovitnejsa szenya tá hodili KOJ (1914), 113
Pleteršnik
gǫ̑ł, -ȋ, f. abgeästeter, junger Baumstamm, Rib.-Mik., Dol., Notr.-C., eno gol sem posekal, drobno drevo kakor žrd, Notr., Lašče-Levst. (Rok.); pl. goli = bolj drobna drva, obsekane veje, (opp. hlodi): voz goli je pripeljal, Gor.; skladnico goli razklati na polena, Ravn. (Abc.); lučna g., der Stamm, aus dem Lichtspäne gemacht werden, C.; debela g., dicker Baumklotz, C., Zora; žlice ne boš iz cele goli delal, Jurč.; — prim. stsl. golь, Ast, Mik. (Et.).
Pleteršnik
górən, -rna, m. das Stockwerk: hiša z enim gornom, na en goren, Jan., Celovška ok.; menda bolj prav: gorenj.
Celotno geslo
Pohlin
Celotno geslo
Pohlin
Svetokriški
govorjenje -a s govorjenje: Cicero pak je djal, de tu nar nuznishi je tu lepu govorjenie im. ed. ǀ zhudnu govoriene im. ed. je letu ǀ ta Modri ſeneca je djal, de zhlovek is govorjeina rod. ed. ſe poſna ǀ s' zitro ſvojga slatkiga govorjena rod. ed. ǀ Tullius ſe more hualit sa volo ſvoiga lepu govorjena rod. ed. ǀ S. Peter Chryſologus ſe mozhnu ſerdj zhes takushnu govorjenie tož. ed. ǀ Logica vuzhij s' gruntam ſvoje govorjenje tož. ed. sklenit ǀ ſvoje govorienie tož. ed. na prei perneſe ǀ je bila enu maihinu mejſta temu paklenskimu jeshu skuſi govorjeine tož. ed. dala ǀ Cicero je shelel, de bi ſyn pred Rimsko Gospodo enu lepù govorjene tož. ed. naprei perneſel ǀ Chriſtus je vuzhil, inu ſturil: Pohleunoſt v'beſſedah, ſtonovitnoſt v'veri, ſramoshlivoſt v'govorjeni mest. ed. ǀ So tekli kmeti, ter grobu po kmeteshku so jo ſtepli shnyh laſhnivo prizho, inu sgouarjeniam +or. ed. Zapis lepu govorjena je bolj verjetno sintaktična napaka kot pa indic za obstoj besede lepogovorjenje.
Svetokriški
Gracianus m osebno lastno ime Gracijan: pishe Hieronymus Gratianus im. ed. (III, 214) Morda je mišljen Graciján (umrl pribl. 1160), avtor dela Concordantia discordantium canonum, bolj znanega kot Decretum Gratiani, ki velja za začetek kanonistike. Njegovo krstno ime ni gotovo, navadno menijo, da je bilo Joannes.
Svetokriški
grevati -am nedov. žalostiti, žal biti: Vaſs greva 3. ed. de ſte G: Boga reshalil ǀ Mene greva 3. ed. de ſim Boga reshalil ǀ drugi dan ga glava bolj, de nezh nemore, ga greua 3. ed., de ſe je bil opyanil ǀ aku vaſſ ſpovednik vpoprasha, vaſſ goreva 3. ed., de ſte Boga reshalili ǀ nej ſadoſti, ne s' ſamim jeſikam rezhi, ja, me grava 3. ed., temuzh je potrebnu, de tudi v'tvojm ſerzi to shaloſt pozhutish ǀ dajte meni enu ſnamine de vaſſ grevaio 3. mn. vſy vashi grehi grevati se kesati se, obžalovati: ſe sazhneo grevat nedol. de Iephta ſo s'nyh mesta ſtepli ǀ imajo ſe grevat nedol., inu spokorit ǀ ta zhlovek ſe greua 3. ed., de ſe G. Bogu ſamiril ter ſe ſpovei ǀ ona prezej ſe greua 3. ed., inu ſpokorj ǀ gvishnu enkrat ſe bodete grevali del. mn. m ǀ ne poſtavite ſe na morie, de ſe nebote grevali del. mn. m ← srvnem. geriuwen, nem. gereuen ‛obžalovati’
Prekmurski
gvǜšen tudi gvìšen -šna -o prid.
1. gotov, nedvomen: vſzej verni kotrig Kriſztusevi gvüsno blágo KŠ 1754, 137; Od ſteroga, ka mi je gvüsnoga piſzati goſzpodni, nemam KŠ 1771, 420; Májo pa gviſno i czeilo odküplenyé zonih tſakati SM 1747, 30; prepovidávanye oni dejl, od ſteri ſzmo gvüsni KŠ 1771, 161
2. prepričan, trden: Ja ſzem gvüſen, ka ni ſzmrt nemore náſz odloucſiti KŠ 1754, 137; naj vuvſzem etom gvüsen bodem KŠ 1754, 237; Vete kaibi jaſz gviſni biu, kaiſzo tálove proſnye priétne oczi TF 1715, 31; Sztejm náſz gvüsne cſini, ka ſzmo mi odküpleni KŠ 1754, 111; Ka bi náſz gvüsne vcsino KMK 1780, 17
3. določen, neki: ka ſzo ſyllabe nej bilé vu gvüsen mertik vzéte BKM 1789, 2b; z-sterov sze dugoványa gvisna kelikôcsa znamenüje AIN 1876, 31; ne bos vido Szuncza do gvüsnoga vrejmena KŠ 1771, 381; Ali ni gvüsnoga rázuma je nikéd cslovik nej mogo nájti BKM 1789, 2b; da szi stevecz med stenyôm odejhne do gvisnoga csasza KOJ 1833, 9; ki vszákom leti na gvisno vremen sze za szoldáka pozové AIP 1876, br. 1, 3; je potrebno bilô edno gvüsno mero sztopája gorivzeti KAJ 1870, 65; vsze ono, stero gvisno oszobo znamenüje AIN 1876, 10; da vu gvüsnom dugoványi eden od drügoga viſzi KM 1790, 84; ka či se krmijo v gvüšnom vremeni AI 1878, 24; naj gvüsne Czérkvene ſzvoje Cseſzti ſzpunyávati morejo KMK 1780, 85; z-sterimi de lüsztvo na gvisna meszta szprávlano AIP 1876, br. 2, 7
gvìšnejši -a -e bolj gotov, zanesljivejši: nouva vöra je le'sejsa, ta sztára gvisnejsa KOJ 1845, 79
nájgvìšnejši -a -e najbolj zanesljiv: Tá maloprvo povejdana regula je nájgvisnejsa KOJ 1833, 22
1. gotov, nedvomen: vſzej verni kotrig Kriſztusevi gvüsno blágo KŠ 1754, 137; Od ſteroga, ka mi je gvüsnoga piſzati goſzpodni, nemam KŠ 1771, 420; Májo pa gviſno i czeilo odküplenyé zonih tſakati SM 1747, 30; prepovidávanye oni dejl, od ſteri ſzmo gvüsni KŠ 1771, 161
2. prepričan, trden: Ja ſzem gvüſen, ka ni ſzmrt nemore náſz odloucſiti KŠ 1754, 137; naj vuvſzem etom gvüsen bodem KŠ 1754, 237; Vete kaibi jaſz gviſni biu, kaiſzo tálove proſnye priétne oczi TF 1715, 31; Sztejm náſz gvüsne cſini, ka ſzmo mi odküpleni KŠ 1754, 111; Ka bi náſz gvüsne vcsino KMK 1780, 17
3. določen, neki: ka ſzo ſyllabe nej bilé vu gvüsen mertik vzéte BKM 1789, 2b; z-sterov sze dugoványa gvisna kelikôcsa znamenüje AIN 1876, 31; ne bos vido Szuncza do gvüsnoga vrejmena KŠ 1771, 381; Ali ni gvüsnoga rázuma je nikéd cslovik nej mogo nájti BKM 1789, 2b; da szi stevecz med stenyôm odejhne do gvisnoga csasza KOJ 1833, 9; ki vszákom leti na gvisno vremen sze za szoldáka pozové AIP 1876, br. 1, 3; je potrebno bilô edno gvüsno mero sztopája gorivzeti KAJ 1870, 65; vsze ono, stero gvisno oszobo znamenüje AIN 1876, 10; da vu gvüsnom dugoványi eden od drügoga viſzi KM 1790, 84; ka či se krmijo v gvüšnom vremeni AI 1878, 24; naj gvüsne Czérkvene ſzvoje Cseſzti ſzpunyávati morejo KMK 1780, 85; z-sterimi de lüsztvo na gvisna meszta szprávlano AIP 1876, br. 2, 7
gvìšnejši -a -e bolj gotov, zanesljivejši: nouva vöra je le'sejsa, ta sztára gvisnejsa KOJ 1845, 79
nájgvìšnejši -a -e najbolj zanesljiv: Tá maloprvo povejdana regula je nájgvisnejsa KOJ 1833, 22
Prekmurski
gvǜšno prisl. gotovo, zares, zanesljivo: kai je vu ſzvojoi reicſi oblübo, gviſno ſzpuni SM 1747, 33; Amen je tak, bojdi, gvüsno, zaiſztino KŠ 1754, 181; Gda je pa i gde piſzao: nej je gvüsno KŠ 1771, 159; ár za gvüsno vörje, kaj je Ivan prorok bio KŠ 1771, 238; Nase tejlo ſze gvüsno pokvari SŠ 1796, 19; tak je gvüsno ka szilji cena goriszkocsi AI 1875, kaz. br. 8
gvüšné bolj gotovo, zanesljiveje: ládje pa gvüsnê hodijo po nyê KAJ 1870, 110
gvüšné bolj gotovo, zanesljiveje: ládje pa gvüsnê hodijo po nyê KAJ 1870, 110
Pleteršnik
hábiti 1.,* hȃbim, vb. impf. verderben, beschädigen, Habd.-Mik., Cig., C., BlKr.-M.; žganje jim od leta do leta bolj glave habi, Nov.; vino se habi, Navr. (Let.); — schänden, Fr.-C.
Pleteršnik
Pleteršnik
Pleteršnik
Pleteršnik
izvẹ́dẹti, -vẹ́m, vb. pf. 1) in Erfahrung bringen, auskundschaften, Mur., Jan.; prim. zvedeti; — 2) i. se, sich zurecht finden, Cig., Jan.; ništer se ne izve, kje je, Trub.; odpeljani golob se nič več ne izve, Ravn.; i. se v kaj, sich in etwas hineinfinden, Cig.; da se bomo bolj izvedeli v veliko in lepo prigodbo, Ravn.; — izveden, der sich auskennt, erfahren, sachverständig; zvedeni možje.
Prekmurski
jasnéjše prisl. bolj jasno: nám ta ſzvetloſcha od jaſznoſzti ſzuncſene jaſzneiſſe ſzveiti TF 1715, 3
Pleteršnik
jẹ̑šč, adj. esslustig, von starkem Appetit, gefräßig; pri nas so ljudje po zimi bolj ješči ko po leti, Vrtov. (Vin.); to so strašno ješči ljudje, vse so pojedli, jvzhŠt.; gerne fressend (vom Vieh): konj je ješč, Z.; ješča živina, Nov.; zdravi in ješči prasci, LjZv.
Pleteršnik
kàr, I. pron. rel. 1) was; kar si iskal, to si našel; teci, kar najhitreje moreš, lauf, so schnell du nur kannst; kar najprej mogoče, ehestens, Cig.; kar najbolj, möglichst, C.; — kar — toliko, je — desto, Mik.; kar večji, to boljši, C.; kar dlje, tem bolj, Vrt.; — II. conj. 1) seit; kar ga poznam, seit ich ihn kenne; kar jaz pomnim, seit meinem Gedenken; prim. odkar; — ravno kar (nav. ravnokar), soeben; — 2) razen kar, samo kar, = razen da, samo da, Levst. (M.); druge dote mu nisem dal, razen kar sem mu hišo pustil, Levst. (M.); — 3) als (da) plötzlich; vse je bilo tiho: kar nekaj zašumi v listju; — III. adv. 1) ohne weiters, nur; kar v grob z mano, pod zemljo! Ravn.; kar na samo pismo zabeležiti, Levst. (Nauk); kar ustrelil ga je; kar pojdi! kar to-le, nur dieses hier; to ni, da bi se kar tako jemalo; — kar nič, rein nichts, Cig., C.; kar eden ne, nicht ein einziger, Cig.; kar veliko se doseže, recht viel erreicht man, Vrtov. (Km. k.); kar doteknil se ga nisem, ich habe ihn gar nicht berührt, Notr.-Levst. (M.); — 2) = nikar, nicht, Guts.; kar — temuč, nicht — sondern, Guts. (Res.); — geschweige: greh na greh nakopava, kar da bi se ga kesal, Ravn.; še poslušati me ni hotel, kar pa da bi mi bil kaj dal, jvzhŠt.; v tem pomenu tudi: ne kar: še vzel bi mi, ne kar dal, Jan. (Slovn.); še jesti nimamo, ne pa kar bi se lepo oblačili, Jan. (Slovn.).
Pleteršnik
kọ̀ 1., I. adv. interr. = kako, BlKr., jvzhŠt.; ko pa = kako pa, C., jvzhŠt.; Moj ti Bože, ko sem lepa! Npes.-BlKr.; — II. conj. 1) = kakor, wie: ko bi trenil, in einem Augenblicke; — (za komparativom) als: jaz sem močnejši, ko ti; — als (= in der Eigenschaft): to je treba izobraženemu Slovencu vedeti ko Slovencu, Cv.; — 2) als, nachdem, wann; ko smo odvečerjali, šli smo spat; Breda vstane, ko se dan zazori, Npes.-K.; = kadar: ko pasem, veselo prepevam, Mik.; hitro ko, brž ko, sobald; v tem ko, med tem ko, während (le v časnem pomenu); — meni pšenica daje po dva mernika, ko (während) drugim le po merniku, Levst. (M.), (bolje: drugim pa le po merniku); — 3) je: bolj ko je tekla kri, več je bilo kristjanov; več ko sem mu dajal denarja, manj je bil hvaležen; — da: komu še smem verjeti, ko me prijatelji varajo? rad bi mu pomagal, pa kaj hasne, ko ne morem, jvzhŠt.; — 4) ko bi —, wenn; ko bi mi sila ne bila, bi te ne prosil, Mik.; ko bi ne bil sam videl, ne bi verjel; — III. rel. = ki, C., Štrek., Št.; tisti ko —, tam, ko —, C., Št.
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- 6
- 7
- ...
- 9
- Naslednja »
Število zadetkov: 161
Dostopnost