Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Svetokriški
Songo zemljepisno lastno ime Songo: Sprizhaj nam Lisbona, kir je bil S. Anton rojen. Sposnaj ti krajlevſtvu Portugalsku, Franſku, Shpansku, Polsku, Nemshka, inu lashka deshela inu celli ſvejt, tudi ta novi v' Indiah, Gongo, Songo im. ed., Zingo (III, 306 s.) Malo verjetno se zdi, da je mišljeno tanzanijsko otočje Sóngo; bolj verjetno gre za izmišljeno ime, rimajoče se na → Gongo in → Cingo.
Pleteršnik
staríkav, adj. ältlich; s. človek; starikavo drevo, überständiger Baum, Z.; hiranje je sploh znana bolezen bolj starikavih dreves, Vrtov. (Km. k.).
Pleteršnik
starovíčən, -čna, adj. = starikav, Mur., Cig., vzhŠt.; Č. je srednje postave in bolj starovičen mož, Glas.
Pleteršnik
stȃvčati, -am, vb. impf. = bolj šepasto hoditi, BlKr.-Let.
Celotno geslo Pohlin
s tem bolj [s tẹ́m bȍlj] prislovna zveza

toliko bolj, tem bolj

Prekmurski
stréjzniti se -im se dov. strezniti se, postati bolj razsoden: I ſztrejznili bi ſze zvraj'zi mrej'z vlovleni od nyega KŠ 1771, 649
stréjznjeni -a -o streznjen: Ar csi ſzo oni, ki ſzo ſzprávde, örocsniczke, ſztrejznyena je vöra KŠ 1771, 455
Pleteršnik
svọ́j, svója, pron. (prisvaja kaj subjektu istega stavka); mein, dein, sein, ihr, unser, euer, ihr: ljubite svojo domovino; vsakdo mora svojo čast braniti; po svoje, nach seiner Art; vsak po svoje; jaz svojo glavo, ti svojo = jeder nach seinem Willen, Fr.-C.; ob svojem živeti, von seinem eigenen Erwerb leben; sam svoj je, er ist eigensinnig; (prim. samsvoj); — (prisvaja kaj mišljenemu, dasi ne tudi gramatičnemu subjektu); sein, eigen; pustite vsakemu svoje! dati vsakemu v svoje roke, Levst. (Nauk); tudi meni kaže svoje uradovanje, auch mir ist es aus eigener Amtsthätigkeit bekannt, Levst. (Nauk); sodba o svojem delu ne pristoji meni, Levst. (Nauk); (vsakemu) svoja glava svoj svet, Npreg.-Jan. (Slovn.); sin moj, um svoj, Jan. (Slovn.); — s svojo roko podpisati, eigenhändig unterfertigen; svoja hišica, svoja voljica, eigener Herd ist Goldes wert (po hs.), Cig.; svoje glave biti, eigensinnig sein; po svoji volji ravnati, eigenwillig handeln; preveliko svojo voljo dati komu, jemandem zu viel Freiheit gewähren, Slom.-C.; sodnija določuje o svojem in tujem (über "Mein und Dein"), Vrt.; svoj način, svoj vkus, das Genre, Cig. (T.); svoja korist, der Eigennutz, Cig. (T.); vsakemu se svoje najlepše zdi, Npreg.-Jan. (Slovn.); — unvermählt: Dozdaj je dekle svoja b'la, In lehko je prepevala, Npes.-Pjk. (Črt.); — gehörig: ob svojem času, seiner Zeit, zur gehörigen Zeit; na svojem mestu, gehörigen Orts; na svojih posebnih mestih, Lašče-Levst. (Rok.); — svoje dni, seiner Zeit, einst; svoje dni bil je kralj, es war einmal ein König; — iskrice so svoje rože (sind gewisse [besondere] Blumen), Fr.-C.; — verwandt, Cig.; vsak človek ima nekaj svojih po krvi in svaštvu, LjZv.; svoji smo si, BlKr.; smo si nekaj svoji, wir sind uns etwas anverwandt, Cig., Polj.; bolj če je svoj, bolj se ga boj! Polj.
Prekmurski
témráj prisl. vse bolj: Doszodbeni (vezniki): mindinkább (témráj) AIN 1876, 67
Pleteršnik
tọ́lik, adj. so groß; — tọ́liko, soviel; kolikor toliko, wieviel es auch sei; ravno toliko, ebensoviel; toliko bolj, umsomehr; toliko da, kaum; toliko da sem mu pokazal, že me je začel kregati, jvzhŠt.; knapp, mit genauer Noth: toliko da sem obvisel; toliko da ne, beinahe; toliko da ni umrl, beinahe wäre er gestorben; — toliko ga je ljubil, so sehr hat er ihn geliebt.
Celotno geslo Pohlin
tolikanj več1 [tọ̑likanj vȅč] prislovna zveza

toliko bolj

Svetokriški
trči (?) -čem nedov. teči: kadar hudizh jo uabi k'taisti greshni perloshnosti, terzhe 3. ed. po nozhi, po blati, inu po ſnègi, katera v'Cèrku nej mogla pojti, de bi shuline nevublatila, cello nuzh bo plèſsala, inu ne bo ſe toshila de je trudna, ali eno Samo uro v'Cerkvi klezhati ij nej mogozhe (I/1, 130 s.) Če je nastavek upravičen, beseda korensko ustreza hrv. tr̀čati ‛teči’. Vendar se zdi bolj verjetno ta hapaks legomenon pojmovati kot tiskarsko napako namesto tezhe.
Vorenc
trenek (Iz Slovarja Pohlinovih pripisov) m, gratiola, -ae, granzole, drenk Scop. [479: Gratiola. Carniol. Granzolle. Trenk; v seznamu Nom. Carn. Trenk. Janko Barle, Prinosi slovenskim nazivima bilja, Zagreb 1937, 213, navaja ime drenek,nka, m, drenk, vendar za povsem druge rastline kot Scopoli, ki je slovenska rastlinska imena zapisoval od poznavalcev bolj po posluhu kot iz svojega znanja. Drenk je pisno popačeno ime za trenek, ki ga navaja Martin Cilenšek, Naše škodljive rastline, Celovec 1892–1896, str. 151–153, za rastlino Gratiola officinalis poleg imen navadni glen ali božja milost.]
Pleteršnik
tvọ́j, tvója, pron. dein: — bolj je tvoj, bolj se ga boj! = hütte dich vor den Verwandten!, Npreg.-Cig.
Svetokriški
umadežan -a prid. 1. umazan, zamazan: Ta pushtob B, Brumnost je prevezh vmadeshen im. ed. m ǀ de bi bily vmadesheni im. mn. m kakor kotili, v'katerih shivini kuhate 2. moralno omadeževan, oskrunjen: ta katiri je vmadeshan im. ed. m s' naglaunem greham ǀ je bil taku umadeshan im. ed. m, inu oſtunden, ratal ǀ Koku vumadeshan im. ed. m, inu negnuſen Kakor ena nepametna shivina sa volo tega greha ſi ratal ǀ duſha bò vmadeſhena im. ed. ž ǀ poſsoda vashiga serza je umadeshena im. ed. ž, inu negnusna ǀ de Siglih leta s. Diuiza pride od Adamaviga roda, vener nej v'madeshana im. ed. ž Kakor vsi ti drugi Admavi otrozij ǀ szhisti kar je umadesheniga rod. ed. s ǀ KjeKaj Kar vmadeſhenigaje rod. ed. s+ nepride ǀ oprati ſvojo umadesheno tož. ed. ž dusho per ſtudenizu te S. pakure ǀ aku tuojo dusho negnusno, inu vumadesheno tož. ed. ž imash ǀ veliku minie imate poſtavit S. Rus. T. v' vasho umadeshano tož. ed. ž dusho ǀ jest imam umadeſhano tož. ed. ž duſho ǀ De bi tvojo vmadesheno tož. ed. ž dusho ozhiſtil ǀ Operij tuojo umadeshno tož. ed. ž dusho ǀ de bi s'ſolsamy vaſhe vmadeſhene tož. mn. ž duſhe oprali s'Kusi post Zapisi z -en(-) sicer lahko kažejo na izpeljavo iz umadežiti, prim. pri Kastelec-Vorencu vmadeṡhiti ‛contemerare, maculare’, vendar se zdi bolj verjetno, da odsevajo palatalno izreko nenaglašenega a za palatalom; → madežan.
Svetokriški
umadežati -am dov. umazati, oskruniti: zhe varuaio nyh dushe s'greham umadeshat nedol. ǀ ſe bote shonal taiſto vmadeshat nedol. ǀ nikar taiſto s'nouo pregreho vmadeſſat nedol. ǀ meſſu vpye, jeſt umadeshem 1. ed. ǀ njegovo zhaſt umadeshash 2. ed. ǀ raishi hozheo ſvejtu shlushit, kateri ogolufa; meſsi, kateru dusho umadesha 3. ed. ǀ nezhistost vmadesha 3. ed. to dusho ǀ ena shpotliva beſſeda okadi, inu umadeshe 3. ed. te ner brumnishi, inu ner nedolshnjshi persone ǀ ony tebe taku umadeshaio 3. mn., de podobo Boshjo sgubish ǀ Kateri dusho vumadesheio 3. mn. ǀ nej bilu shenske lepote, de bi jo nebil s'voio nezhistostio vumadeshal del. ed. m ǀ v'taki vishi je bil umadeshal del. ed. m ſvojo dusho ǀ Ti pak taushenkrat ſi umadesal del. ed. m tvojo dusho ǀ ſi morebiti nepametnu v'teh ſmerdlivih mlakah te nazhiſtoſti umadeshala del. ed. ž ta lepi pild tuoje dushe ǀ ſi tuoio dusho vmadeshela del. ed. ž vezhkrat s'timy ſmertnimi grehamy ǀ bodo nyh garli, trebuhi ſtregli, nyh dushe skuſi spuvid ozhiszhene s' lushti tiga meſſa vmadeshili del. mn. m ǀ de bi Bukve naſhe dushe neumadeſheli +del. mn. m ǀ v'vſijh vishah pofliſsate ſe varuat, de bi nevmadeſheli +del. mn. m guant vashiga teleſsa umadežati se umazati se: v'lushtah tiga meſsa ſe vmadeſha 3. ed. ǀ ſo hoteli kronat taisto roko, katera ſe je vmadeſhala del. ed. ž is kryvio ſvoyh ſaurashnikou Zapisi z -e- ali -i- za ž sicer lahko kažejo na umadežiti, prim. pri Kastelec-Vorencu vmadeṡhiti ‛contemerare, maculare’, vendar se zdi bolj verjetno, da odsevajo palatalno izreko nenaglašenega a za palatalom.
Pleteršnik
ústa, n. pl. der Mund; za ena usta kruha, ein Mundvoll, ein Bissen Brot; — kruh, dober na usta, ein schmackhaftes Brot, Polj.; — na usta, mündlich, Z.; na vsa usta (govoriti, povedati, hvaliti), frei heraus, ohne Zurückhaltung; voznikom brusim naravnost, na vsa usta, gospodom pa govorim bolj olikano, le na pol ust in po ovinkih, LjZv.; na prva u., in einem Athem, Zv.; medena usta, die Schmeichelzunge, Cig.; dokler prosi, zlata usta nosi, kadar pa vrača, hrbet obrača = er sucht es mit Schmeicheleien u. vergilt es mit Grobheiten, Mur.; učiti se iz ust (= na izust), memorieren, Cig. (T.), Svet. (Rok.); vedeti iz ust vse sv. pismo, Levst. (Zb. sp.).
Pleteršnik
valìš 1., -íša, m. 1) das Gerölle, Mik.; ulice so polne blata in vališa, Bes.; cela groblja skal, kamenov in vališa, Bes.; — 2) bolj okroglast, lepo rejen prasiček, BlKr.; — 3) = kosturica, sključek, das Taschenmesser, vzhŠt.-C.
Svetokriški
včasih prisl. včasih, tj. bolj poredko, sem in tja: de ſi lih vzhaſih nepokorni ǀ G. Bug vzhaſsih sanasha taiſte, kateri imaio gobaſte roke ǀ morebiti uzhaſih Mashnik vam da urshoh, de bi imeli ſerditi biti zhes njega ǀ de bi Flora v'paku k'vam prishla, inu lepu deſhezhe roſhize perneſla de bi v'tajſtem ſmradu v'zhaſseh yh podushali ǀ aKu v'zhasijh moshije ſe gledajo v'shpegu, ſe negledaijo dolgu ǀ imate v' zhaſſih debele nudelne
Svetokriški
več1 prisl. primer. 1. več: kadar bi vezh pridig v'ſlovenskim jesiku drukanih bilu ǀ G. Bug pres vſe glihe je vezh pruti zhloveku, kakor ta zhlovik pruti tej nepametni shivini ǀ nezh uezh ym nej dall kakor taiſtom, kateri ſo bily posnu prishli ǀ ena shena to nevero Manicheuſa v'vezh deshel je bila pernesla ǀ v'taisti desheli nej ſo mogle 'vezh prebivat 2. bolj: Nej li on taisti nemarni, inu nepametni, kateri vezh to ſtuar, kakor Tebe ſvojga Stuarnika lubi ǀ je bil vezh enimu Seraphinu, kakor zhloveku podobin ǀ S. Franciſcus je vezh en Angel, kakor en zhlovik ǀ veliku takushnih ſe najde, kateri veliku vèzh nijh telu, kakor dusho lubio 3. spet: bo teshku vezh oſdravil presež.> 1. največ: Poidi v'Tempel kadar ner vezh ludy notriſe najde ǀ kadai oſterij imaio nar vezh opravila ǀ kar narvezh bo mogozhe lastne ſlovenske beſsede bom nuzal 2. najbolj: Satan ſe pomuja kar ner vezh more ǀ ſapovej vſe malike reſtauzhi s' vnej eniga ſamiga, kateriga je ner vezh shtimal, inu lubil ǀ ſe branio nervezh kar morio pred ſmertio → veče, → veliko
Pleteršnik
və̀s, vsà, vsè, adj. all, gesammt, ganz; ves svet; vsi ljudje; vso noč, die ganze Nacht hindurch; vse leto; ves teden; — po vsej sili, mit aller Gewalt; na ves glas, na vse grlo, hellaut; na vsa usta povedati, etwas geradeweg, ohne Beschönigung sagen; — ves nedolžen je, er ist ganz, völlig unschuldig; ves vesel mi pravi; zdaj je ves drugačen; — ves oče je, ves oče gleda iz njega, er ist das leibhafte Bild des Vaters, Cig.; — na vse zgodaj, in aller Frühe; — vse, ganz, völlig: vsa sama je, sie ist ganz allein, Levst. (M.); vse tako, kakor ona leta, Levst. (Nauk); vse prezgodaj, ganz und gar zu früh; — vse skoz, immer, durchwegs; vse sploh (in allen Stücken) komu pokoren biti, V.-Cig.; — immer: vse bolj in bolj, immer mehr, Cig.; — po vsem, ganz; po vse piti, ganz austrinken, Ljubljanska ok.
Število zadetkov: 161