- prepajanje trupla z balzamom ali podobnimi snovmi, da postane odporno na zunanje vplive, razpadanje
Zadetki iskanja
eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika
- 1. ki se zaradi vsakdanjosti, predvidljivosti, enostavnosti zdi nepomemben, nevreden pozornosti
- 1.1. ki se zaradi predvidljivosti, poenostavljenosti, neizvirnosti zdi nekvaliteten, nezadosten, neutemeljen
- 1. delati, da kaj postane (pretirano) vsakdanje, predvidljivo, enostavno in se zato zdi nepomembno, nevredno pozornosti, nekvalitetno
- 1.1. namenjati čemu premalo pozornosti, pripisovati čemu premajhen pomen
- 1. oljka s svetlo zelenimi plodovi, po izvoru iz Istre; SINONIMI: istrska belica
- 1.1. plodovi te oljke
- 1.2. olje iz plodov te oljke
- 2. iz zoologije majhna sladkovodna riba z dolgim tankim telesom in večjimi očmi, ki leže ikre v posebnem ovoju, da lahko preživijo tudi izven vode; primerjaj lat. Leucaspius delineatus
ETIMOLOGIJA: ↑bel
- 1. gojena ali divje rastoča rastlina z zelenimi ali belimi pokončnimi poganjki z luskastim vrhom; primerjaj lat. Asparagus; SINONIMI: špargelj
ETIMOLOGIJA: ↑bel - več ...
- 1. zmes vode, peska, cementa in različnih dodatkov, ki se postopoma strdi, navadno kot gradbeni material
- 1.1. površina iz te zmesi, zlasti prazna, nepokrita
- 1.2. ekspresivno kar je iz te zmesi sploh, zlasti celota stavb, drugih objektov in površin v strnjenem naselju
FRAZEOLOGIJA: težek kot beton, trd kot beton
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Beton iz frc. béton < lat. bitūmen ‛zemeljska smola’, glej ↑bitumen - več ...
- 1. grm ali nizko drevo z drobnimi rumenkasto belimi cvetovi v socvetjih in črnimi plodovi; primerjaj lat. Sambucus nigra; SINONIMI: iz botanike črni bezeg
- 1.1. cvetovi ali plodovi te rastline, zlasti kot hrana, jed
ETIMOLOGIJA: = hrv. kajk. bezek, nar. srb. bázag, sorodno še hrv. bàzga, čak. bȃzd, nar. rus. bóz, češ. bez < pslov. *bъzgъ, *bъzdъ, *bъzъ, morda prvotno *bъzdъ, iz ide. *bheu̯‑‛napihniti, nabuhniti’ + *(o)zdo‑ ‛veja’, prvotno *‛napihnjena, nabuhla veja’ - več ...
- 1. ki zadeva, vključuje dve, obe strani
- 2. v obliki bilateralni ki je v zvezi z bilateralo
- ženska, ki se ukvarja z dopolnilnim zdravljenjem, ki temelji na vzpostavljanju energijskega ravnovesja v telesu, zlasti z dotiki, približevanjem rok
- 1. okroglasta tvorba, ki nastane v školjkah in se navadno uporablja za nakit
- 1.1. manj formalno nakit iz te tvorbe
- 1.2. kar spominja na tako tvorbo
FRAZEOLOGIJA: biser med biseri, čist kot biser, metati bisere svinjam, nizati se kot biseri na ogrlici
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek stcslov. biserъ, hrv., srb. bìser, rus. bíser ‛steklena koralda’ iz arab. busr ‛stekleni biser’ - več ...
- notranja, bleščeča se plast lupine pri nekaterih školjkah, zlasti kot okrasni material; SINONIMI: biserna matica, bisernica
- 1. prenočevati, čakati na izboljšanje razmer v manjšem zasilnem zavetišču na prostem, zlasti v visokogorju
- 1.1. prenočevati na prostem
- 2. ekspresivno začasno se nahajati, biti kje, navadno v slabših razmerah, daljši čas
- 1. v majhni prostorski oddaljenosti določenega kraja, predmeta, pojava
- 2. v majhni časovni oddaljenosti določenega trenutka, obdobja, pojava
- 3. navadno z dajalnikom v tesnem stiku, odnosu glede na medsebojno naklonjenost, razumevanje
- 4. kot členek izraža majhno oddaljenost od določene polne mere, količine
I. z rodilnikom
- 1. izraža majhno prostorsko oddaljenost določenega kraja, predmeta, pojava
- 2. izraža majhno časovno oddaljenost določenega trenutka, obdobja, pojava
- 3. izraža tesen stik, odnos glede na medsebojno naklonjenost, razumevanje
- 4. izraža skoraj doseženo mero, količino, cilj
II. z dajalnikom
- 1. izraža majhno prostorsko oddaljenost določenega kraja, predmeta, pojava
- 2. izraža majhno časovno oddaljenost določenega trenutka, obdobja, pojava
- 3. izraža tesen stik, odnos glede na medsebojno naklonjenost, razumevanje
- 3.1. izraža vrednost česa zaradi (načrtovane) razumljivosti, dostopnosti
- 4. izraža skoraj doseženo mero, količino, cilj
- zvrst melodične glasbe z elementi jazza in sambe, po izvoru iz Brazilije
- 1. neformalno priprava, mehanizem za upočasnjevanje, ustavljanje vozila
- 1.1. neformalno pedal, ročica za upravljanje te priprave, mehanizma
- 3. neformalno, ekspresivno kar preprečuje, da kdo dela, se ravna po trenutnih vzgibih, željah
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Bremse, prvotneje ‛del uzde’, prvotno ‛spona’
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- 6
- ...
- 451
- Naslednja »