Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ
plačeváti -újem nedov. (á ȗ) 
  1. 1. dajati za kaj določeno vrednost, navadno denar, in si s tem pridobivati pravico
    1. a) do lastništva tistega: plačevati blago v trgovini; za knjige veliko plačuje; plačevati v blagu, z denarjem, zlatom / plačevati pri blagajni; plačevati v obrokih / ekspr. zmeraj mu plačuje pijačo
    2. b) do rabe, uporabe tistega: plačevati ložo v gledališču; plačevati sobo, stanovanje
  2. 2. z denarjem poravnavati določene obveznosti: plačevati davek, dolgove, najemnino; prispevki, ki se plačujejo iz osebnih dohodkov; redno, sproti plačevati / plačevati članarino, obresti; zanj mora plačevati velike vsote / kdo bo plačeval njihove račune / plačevati kazen
  3. 3. dajati komu določeno vrednost, navadno denar, za opravljeno delo, storitev: plačevati delavce; poleg drugega mora plačevati še inštruktorja za otroke; ti bolje plačujejo kakor oni; neredno, slabo plačevati / veliko ji plačuje za varstvo otroka
    ● 
    pog. zmeraj plačuje ceho za druge trpi (škodo) zaradi drugih; ekspr. njegove grehe plačujejo otroci posledice njegovih slabih dejanj čutijo, trpijo otroci
    ♦ 
    ekon. plačevati iz proračuna; plačevati v kliringu; jur. plačevati penale
SSKJ
pomóžen -žna -o prid. (ọ́) ki omogoča, pomaga, da bistveno, glavno navadno bolje deluje: pomožni jezovi; pomožne naprave; astronavta sta krmarila s pomožnima raketama / ta knjiga je pomožni učbenik za študente prvega letnika; izbrisati pomožne črte; prave dolžine daljic določimo na pomožni risbi / ker nima nobene izobrazbe, opravlja le pomožna dela manj zahtevna
// ki začasno prevzame funkcijo, delo česa drugega: pristali so na pomožnem letališču; ker se ni odprlo glavno padalo, so poskušali aktivirati še pomožno / sedel je na pomožnem sedežu; v hotelu so jim za otroka pripravili pomožno ležišče
● 
materinščina je bila takrat le pomožni jezik za učenje tujih jezikov sredstvo, pripomoček
♦ 
elektr. pomožna razsvetljava razsvetljava, ki se ob izpadu omrežne napetosti avtomatično preklopi na pomožni energetski vir; lingv. pomožni glagol glagol, s katerim se tvorijo časi, nakloni ali načini; pomožni sinonim; navt. pomožna vojna ladja; pomožno jadro; ptt pomožna pošta redna poslovna enota v manjšem kraju, kjer opravljajo le po pogodbi določene vrste poštnih storitev; rel. pomožni škof škof, ki pomaga rednemu škofu pri upravljanju škofije, nima pa nasledstvene pravice; šah. pomožni mat mat pri problemskem šahu, kjer pri izvedbi mata sodeluje tudi tista stran, ki bo matirana; šol. pomožni asistent študent, ki pomaga profesorju pri praktičnih vajah; pomožni oddelek razvojni oddelek za podpovprečno razvite učence; žel. pomožni vlak vlak za reševalna dela pri železniških nesrečah
SSKJ
popénjati -am nedov. (ẹ̑) knjiž. zategovati, napenjati: popenjati jermen, pas; nehaj popenjati
    popénjati se vzpenjati se, dvigati se: popenjala se je na prste, da bi bolje videla / popenjati se po stopnicah; sunkoma se popenja navzgor
SSKJ
pospeševáti -újem nedov. (á ȗ) 
  1. 1. delati, da poteka premikanje z večjo hitrostjo: pospeševati hojo, vožnjo / pospeševal je korake, da je že skoraj tekel / hitra hoja pospešuje krvni obtok
  2. 2. delati, povzročati, da se kaj hitreje ali bolje razvija: veter pospešuje izsuševanje tal; pospeševati rast; pospeševati razvoj kulture / pospeševati jezik, književnost; pospeševati kmetijstvo, živinorejo; publ. pospeševati stike krepiti, utrjevati
    // knjiž. večati, stopnjevati: pospeševati blaginjo; pospeševati hitrost; pospeševati hrup, nemir; jesensko vreme mu je slabo voljo še pospeševalo
  3. 3. avt. spravljati motor v hitrejši tek: vedno je pospeševal zelo počasi / motor slabo pospešuje
    ♦ 
    fiz. pospeševati ione, elektrone dosegati z električnim poljem, da se gibljejo z veliko hitrostjo
    pospešujóč -a -e: k hitremu razpletu dogodkov so pripomogle pospešujoče okoliščine; prisl.: nekatere snovi delujejo na prebavo pospešujoče
     
    muz. pospešujoče označba za spremembo hitrosti izvajanja accelerando
    pospeševán -a -o: pospeševan razvoj; pospeševana hitrost
SSKJ
pospéšiti -im dov. (ẹ̄ ẹ̑) 
  1. 1. narediti, da poteka premikanje z večjo hitrostjo: pospešiti hojo, vožnjo / pospešiti korake
  2. 2. narediti, povzročiti, da se kaj hitreje ali bolje razvija: pospešiti delo, razvoj; pospešiti pogajanja; ti čaji pospešijo prebavo; pospešiti rast / žalostna novica je pospešila njeno smrt; bolniku se je utripanje srca nenadoma pospešilo / knjiž. letalo je pospešilo hitrost povečalo
  3. 3. avt. spraviti motor v hitrejši tek: pospešil je in prehitel pred njim vozeči avto / to vozilo pospeši od nič do trideset kilometrov na uro v dvanajstih sekundah
    ♦ 
    fiz. pospešiti ione, elektrone doseči z električnim poljem, da se gibljejo z veliko hitrostjo
    pospéšen -a -o: odšli so s pospešenimi koraki; vlak je odpeljal s pospešeno hitrostjo; pospešena pogajanja; pospešeno preseljevanje ljudi iz vasi v mesta
     
    fiz. pospešeno gibanje gibanje z naraščajočo hitrostjo; enakomerno pospešeno gibanje gibanje z nespremenjenim pospeškom; voj. pospešeni napad napad, izpeljan brez običajnih prejšnjih priprav
SSKJ
potrpéti -ím dov., tudi potŕpel; potrpljèn (ẹ́ í) 
  1. 1. brez izražanja nejevolje prenesti kaj neprijetnega, neugodnega: kar potrpi, saj bo kmalu bolje; to bi še potrpel, vsega pa ne / marsikaj je morala potrpeti pri njej sožitje z njo ni bilo lahko
     
    ekspr. potrpimo drug z drugim bodimo prizanesljivi do napak drugega
  2. 2. ekspr. ne začeti takoj s kakim delom, dejanjem; počakati: potrpel bo še kak mesec, potem mu pa vrnemo / potrpite do kosila; potrpi malo, takoj pridem; potrpite, da pokadim
SSKJ
povráčati -am nedov. (ā ȃ) 
  1. 1. delati, dajati komu kaj kot nadomestilo, odškodnino: povračati stroške, škodo / knjiž. povračati dolgove plačevati
    // delati določena dejanja zaradi enakih dejanj, ukrepov, ki jih je prej storil kdo drug: povračati pomoč / dobroto mu povrača s hudim
  2. 2. knjiž. izmetavati iz želodca; bruhati: začutil je, da bo povračal; nič ji ni bolje, še vedno povrača
    povráčati se 
    1. 1. v presledkih se pojavljati, ponavljati se: bolezen se rada povrača / misel nanjo se mu pogosto povrača
    2. 2. knjiž. vračati se: rad se povrača domov / upanje se ji povrača
    3. 3. knjiž. nanašati se: kritika se povrača nanj; avtorjeva pripoved se povrača na mladostno doživetje
       
      lingv. povratni zaimek se povrača na osebek istega stavka
    povračajóč -a -e: povračajoč dobro s hudim; povračajoče se misli; povračajoča se vprašanja
SSKJ
pôzen -zna -o prid., peti pomen poznéjši (ó ō) 
  1. 1. navadno v povedni rabi ki ima do določenega časa, roka malo, premalo časa: zaspal je, zato je pozen; pozni ste za gledališče / ekspr. pozen si z opravičilom že prej bi se moral opravičiti
    // pozni potniki so hiteli na avtobus potniki, ki so bili pozni
  2. 2. z glagolskim samostalnikom ki je, se pojavi ob koncu predvidenega časa ali (nekoliko) po njem: pozen izid knjige; pozen prihod vlaka / ni se mogel zadovoljiti s tako poznim uspehom zapoznelim
    // pozna setev; danes imamo pozno kosilo pozno kosimo; letos je sadje zelo pozno pozno dozorelo
    // ki je, se pojavi ob koncu dneva, večera: njegov pozni prihod nas je zmotil; pozno branje jo utruja / ekspr. danes bom pozen bom pozno prišel (domov)
  3. 3. od začetka trajanja zelo oddaljen: bil je že pozen večer, ko so se razšli; pozna jesen, pomlad; šiva do pozne noči; pozno popoldne / prišel je v poznih (večernih) urah pozno zvečer; ekspr. ura je že pozna pozno je že
    // dočakal je pozno starost visoko
    // pozni srednji vek zadnje obdobje; pozna antika
     
    ekspr. občudovali ga bodo še pozni rodovi še dolgo bo slaven, občudovan
  4. 4. ki doraste, dozori v razmeroma daljšem času: pozni krompir; cveteli so pozni nageljni; pozne češnje; pozne in zgodnje sorte
  5. 5. v primerniku ki se zgodi, opravi v času, ki sledi določenemu: tedanja konferenca niti poznejši pogovori med državniki niso pripeljali do sporazuma; delo je napisal zelo zgodaj, poznejši popravki ga niso dosti spremenili / odkloni v poznejšem razvoju; tudi poznejše operacije niso uspele / kot opozorilo: prijavite se do prvega junija, poznejših prijav ne bomo sprejemali; preštejte denar, poznejših reklamacij ne upoštevamo
    // nanašajoč se na osebo, ki bo v kakem stanu, poklicu, funkciji, zdaj pa še ni: poznejši minister; njegov poznejši sodelavec
    ♦ 
    gozd. pozni les gostejša plast lesa v letnici; um. pozni barok; pozna gotika; vrtn. pozna čremsa parkovno drevo s pokončnimi cvetnimi grozdi, po izvoru iz Severne Amerike, Prunus serotina
    pôzno 
    1. 1. prislov od pozen:
      1. a) danes smo pozno jedli / pozno je šel na vlak / že precej pozno je za prijavo
      2. b) vrnil se bo pozno; prihajal je vsak večer pozneje / zelo je že pozno pozno zvečer
        // pozno popoldne so odšli; govorili so pozno v noč
      3. c) pridi pozneje; morda se bo pozneje spomnil / prišla je uro pozneje, kot je rekla; ekspr. bil je jezen, kakor ga nisem videl ne prej ne pozneje / leto (dni) pozneje je umrla še mati
    2. 2. v presežniku poudarja skrajnost določenega roka: nalogo mora oddati najpozneje do konca semestra; dolg mora vrniti najpozneje v enem letu
      ● 
      ekspr. njen dan se zgodaj začne in pozno konča delati začne zgodaj zjutraj in neha pozno zvečer; bolje pozno kot nikoli tudi z zamudo opravljeno dejanje je vredno priznanja
SSKJ
pràv prisl. (ȁ) 
  1. 1. izraža, da je dejanje ali stanje v skladu z določenim pravilom, normo, ant. narobe: prav si izračunal; naloga je prav napisana; ne ravnate prav; čisto prav si razložil / v povedni rabi: tako bo vse prav; prav je, da se mu opravičiš; po mojem ni prav, da puščaš otroka samega; ekspr. učijo te ravno narobe, kot je prav
    // v povedni rabi, s smiselnim osebkom v dajalniku izraža soglasje, zadovoljstvo: meni je prav, če je tebi; ni mu prav, da greš; ekspr. nikoli mu ni nič prav / zdi se mi prav, da si mu pisal
    // izraža položaj ali smer, ki je v skladu z normalno: puščica na kažipotu ne kaže prav; prav obrni sliko; zastava ni prav obešena
  2. 2. izraža visoko stopnjo: kruh je prav dober; kosilo je bilo prav okusno; učenci so prav pridni; ekspr. le prav mladi ljudje se tako oblačijo / prav blizu doma smo že; povej prav na kratko; prav rad dela / prav veseli me, da si prišel
    // ekspr. poudarja intenzivnost dejanja: dela naporno, prav gara; prav tekmujejo, kdo bo boljši
    // ekspr. poudarja trditev: bil si prav imeniten; prav sramotno se je vedel
  3. 3. ekspr. izraža odsotnost kakršnekoli omejitve: prav vsi so že zbrani; prav nič ne pazi; prav nič me ne zanima, kaj ti misliš / prav on je to storil; prav tisto obleko bom kupil / čakal je prav do desetih; prav pred hišo je ustavil avto / prav brez potrebe se razburjaš; prav po naključju sem ga srečal / prav tak je kot njegov oče / v vezniški rabi: to bo treba natančno razložiti. Prav tako ni jasno vprašanje rokov; osoren je, prav zato ga ne maram / pri navajanju vira glej opombo 2 prav tam
    // z oslabljenim pomenom poudarja pomen besede, na katero se veže: prav gotovo bo prišel; prav nalašč nagaja; prav zares me zanima / prav sreča, da se ni nikomur nič zgodilo
  4. 4. v nikalnih stavkih izraža rahlo omejitev: vaš načrt ni prav premišljen / prišel je, ko se še ni prav stemnilo; otroku ne morem prav verjeti
    // evfem. izraža nezadostno stopnjo: dekle ni prav lepo, je pa prijazno; hrana v tem hotelu ni prav poceni; ni videti prav zadovoljen
  5. 5. v medmetni rabi izraža
    1. a) soglasje, privolitev: prav, pa pojdimo; prav, prav, pa se pogovoriva
    2. b) zadržano pritrjevanje: prav, pa naj bo po tvojem; prav, kakor hočeš
    3. c) nejevoljno sprijaznjenje s čim: prav, če že mora biti tako; že prav, bom vsaj vedel za drugič; že prav, že prav, sva se pač obe zmotili / nočeš iti, že prav
    4. č) zadovoljstvo nad čim: prav, da si prišel; ravno prav, mi boš nekaj razložil / si končal? Prav
      ● 
      ekspr. vse, kar je prav vsako ravnanje, dejanje je sprejemljivo, dopustno, če ne preseže določene meje; ekspr. vse, kar je prav, tako se ne odgovarja očetu izraža ogorčenje; obleka mu je čisto prav ustreza njegovim meram; pog. nekaj mu ni prav z nečim ne soglaša, ni zadovoljen; zdi se, da se počuti slabo, da je bolan; ekspr. prav ti je, zakaj pa ne paziš izraža privoščljivost; ekspr. obesite se, če vam ni prav vaša nejevolja nas ne gane; pog. motor ne dela prav ne deluje pravilno, ne teče v redu; pog., ekspr. ta prav išče, da bi jo skupil ravna predrzno, nepremišljeno; pog. ura gre prav kaže točen čas; pog. že tri dni nismo prav jedli se nismo najedli; ekspr. če se prav ne motim, sva rojaka izraža skromno mnenje, vljuden pridržek; pog. ravno prav si prišel, boš z nami večerjal o pravem času; pog. ali smo prav prišli na mesto, na naslov, kamor smo se namenili; pog. to bi mi prav prišlo bi mi koristilo, pomagalo; ekspr. če se prav spominjam, se je zgodilo v nedeljo izraža previdno sklepanje, trditev; pog. zdaj ti klobuk stoji prav ga imaš pravilno postavljenega na glavo; ekspr. prav mar mu je, kaj ljudje govorijo izraža popolno nezanimanje, neprizadetost; ekspr. prav treba ti je bilo iti v kino izraža nejevoljo, očitek; redko nihče se nima za kaj pritoževati, in ti še prav ne ti pa še celo ne, ti pa najmanj; redko ne smeš kričati, če te prav boli čeprav te boli; pog. naredi, da bo na vse konce prav da bodo vsi zadovoljni; ekspr. nič prav zdrav ni videti izraža zaskrbljenost; ekspr. vse lepo in prav, ampak lahko bi bolje napisal izraža nezadovoljstvo, očitek; ekspr. po omahovanju se je odločil za kompromis, naj je bilo prav ali ne izraža dvom o pravilnosti kakega dejanja; elipt., knjiž. imeli so ga — prav ali neprav — za nasprotnika naj je bilo prav ali ne; preg. čez sedem let vse prav pride vsaka stvar se da kdaj s pridom uporabiti
      ♦ 
      šol. prav dober uspeh uspeh s povprečno oceno prav dobro; zemljepis: prav dobro
    pràv m neskl., navadno s prilastkom  pravilnost določenega mnenja, stališča: nikoli ne dvomi, prepričan je o svojem prav / ni mu mar za prav ali neprav
    ● 
    pog. dati prav komu soglašati z njim; imeti prav ti imaš prav, ne jaz tvoje mnenje, stališče, ravnanje je pravilno; ekspr. prav imaš, da se ne družiš z njim izraža soglasje z ravnanjem koga; pog. prav ima, da molči pravilno ravna; ekspr. nimaš prav, da ga grajaš izraža nezadovoljstvo, nejevoljo; pog. obrniti rokavico na prav na pravo stran
SSKJ
práviti -im nedov. in dov. (á ȃ) 
  1. 1. delati, da kdo kaj izve, se s čim seznani
    1. a) z govorjenjem: praviti novice; kdo ti je pravil o tem; tega ni treba okrog, pog. naprej praviti / poslušajte, kaj vam pravim: najbolje bo, da takoj odidemo / komu kaj na uho praviti / praviti si šale, zgodbe pripovedovati
      // ekspr. take je pravil, da so se vsi smejali
    2. b) z jezikovnimi sredstvi: v zadnjem pismu je nekaj pravil o nesreči
    3. c) s čim sploh: z gibi, očmi ji je pravil, naj zbeži; to mi je pravil s prsti, ker je gluhonem
  2. 2. v sedanjem času izraziti misel
    1. a) z govorjenjem: mož prikima in pravi: Da, jutri / na to ne pravi nič, samo pogleda ga / v ljudskih pesmih tako ji pravi, govori / sam pri sebi pravi: prav imate / kaj praviš? Nisem dobro razumel
    2. b) z jezikovnimi sredstvi: avtor pravi na koncu članka, da se bo spor mogoče še uredil po mirni poti; pisec pravi dalje, da bo to odkritje močno pospešilo gospodarski razvoj / kako že pravi naš pesnik / časopis pravi, da vode upadajo; legenda pravi, da sta iz njunih grobov zrasli vrtnici
      // nav. 3. os. biti zunanji izraz, znamenje česa: prah na pohištvu pravi, da že dolgo ni bilo nikogar tu; sonce mu pravi, da se bliža čas kosila; številke pravijo, da imamo izgubo / ekspr. ogledalo mu pravi, da se je postaral
  3. 3. nav. ekspr. trditi, izjavljati: če on pravi, bo že res; ali po vsem tem še praviš, da se motim / statistiki pravijo, da število nesreč narašča / rad sem jo imel, ne pravim, da ne ne tajim
  4. 4. govoriti, pripovedovati: pesem je pravil na pamet; rada jim pravi pravljice
    // nav. 3. os. izraža negotovost trditve, kot jo določa dopolnilo: pravijo, da je bolan, pa ne vem / ekspr., z oslabljenim pomenom slišal sem praviti, da gre v drugo službo
    // nav. 3. os. izraža sklicevanje na splošno sprejeto, priznano mišljenje, mnenje: vsak človek, pravijo, je vreden spoštovanja; pravijo, da pogosto uživanje zdravil ni dobro
  5. 5. biti nosilec kake vsebine, kot jo izraža sobesedilo: kako že pravi pregovor; dobro preberi, kaj pravi tretja točka dopisa / ta teorija pravi drugače
  6. 6. označevati določen predmet, pojav z besedo, izrazom, kot ga izraža dopolnilo: v Beli krajini pravijo koruzi debelača; kako se pravi temu po nemško / ob teh besedah je, kot pravimo, vzkipel
    // uporabljati namesto določenega imena drugačno ime, vzdevek: ime mu je Jože, pravijo mu pa Dolgolasec / po domače mu pravijo Krjakov, piše se pa Pajk / nar. France mi pravijo, pišem se pa Bučar France mi je ime
  7. 7. ekspr. dajati, povzročati glas, zvok, kot ga nakazuje dopolnilo: s coklami pravi cok, cok; zvon pravi bim bam; krava pravi mu
  8. 8. v medmetni rabi, navadno v zvezi pravim ti, vam izraža
    1. a) trdno prepričanost: vse boš dobil nazaj, ti pravim / lastno mater bi prodal, če vam pravim
    2. b) opozorilo, svarilo: pravim ti, še enkrat dobro premisli / kaj ti pravim, hitro se skrij
      // poudarja povedano: kakšna lepa polja so to, ti pravim; bilo je hudo, ti pravim; le jej, če ti pravim
      // uvaja določeno spoznanje, pravilo: saj pravim, čim večji revež je človek, tem bolj ga tepe nesreča
      // v zvezi kaj praviš izraža dvom, vprašanje: kaj praviš, ali se bo pozdravil; kaj praviš, ali bi šli
      ● 
      ekspr. saj ni da bi (človek) pravil ni potrebno, ni vredno praviti; ekspr. pravi to komu drugemu tega ti ne verjamem; ekspr. meni ni treba tega praviti stvar že poznam; ekspr. ti boš to meni pravil, ko še nič naredil nisi ne moreš me učiti, kaj je prav, bolje; nimaš (moralne) pravice, da bi mi kaj očital; ekspr. nekaj mi pravi, da se ne bo dobro končalo slutim, zdi se mi; ekspr. nos mi pravi, da se bo še vse dobro izteklo čutim, predvidevam; star. iz roke zna praviti napovedovati usodo, prerokovati; pog., ekspr. nad naju se je spravilo osem, kaj pravim, deset pobalinov izraža stopnjevanje z dodatno trditvijo; ekspr. ga vidiš, kakšne mi nazaj pravi mi ostro odgovarja, ugovarja; ekspr. to samo tako pravi tega ne misli resno; tega ne misli narediti, uresničiti; ekspr. ni mi treba praviti, da je dovoljenje prav dobro izkoriščal samo po sebi se razume; večkrat je tako pijan, da mački botra pravi da se ne zaveda, kaj dela; preg. sova sinici glavana pravi človek (rad) očita človeku napake, kakršne ima sam v še večji meri
    práviti se brezoseb.  
    1. 1. nav. ekspr. biti po mnenju, prepričanju koga enak temu, kar izraža dopolnilo: jutri se pravi nikoli; tako govoriti se pravi iz človeka se norčevati / zdaj si slišal, kaj se pravi dobro govoriti rusko
      // poudarja visoko stopnjo stanja, pojava, kot ga izraža dopolnilo: on že ve, kaj se pravi lakota; on že ve, kaj se pravi delati hišo
    2. 2. za poimenovanje česa uporabljati kako besedo, ime: pri hiši se pravi pri Grudnu; dobro se pravi po nemško gut / vasi se pravi Mlačevo
    3. 3. uvaja
      1. a) dodatno, natančnejšo izrazitev, opredelitev česa: bilo je leta 1945, se pravi, pred 34 leti; pesem je objavljena v četrti skupini, se pravi, v sredini zbirke
      2. b) drugačno, ustreznejšo izrazitev, opredelitev česa: nisem je več videl, to se pravi: videl sem jo, pa le od daleč; Vzhodni Pakistan, se pravi Bangladeš, so prizadele poplave
    4. 4. izraža, da je določeno dejstvo znak za domnevanje tega, kar izraža dopolnilo: nič ni vzel s seboj, se pravi, da bo kmalu nazaj / če je tako, se pravi, da gremo jutri na pot
      ● 
      razloži mi, kaj se pravi: brati med vrsticami pomeni; ekspr. kaj se to pravi, nimam časa izraža zavrnitev, odklonitev
SSKJ
prebírati -am nedov. (ī ȋ) 
  1. 1. brati drugega za drugim: hodi po ulici in prebira napise; z zanimanjem prebira vsa novejša dela / sedi za mizo in prebira časopis bere
    // ekspr. prebirati obraze ljudi presojati
    // večkrat brati, prebrati: prebirati klasike, Prešernove pesmi
  2. 2. večjo količino stvari iste vrste ločevati po kakovosti: prebirati jabolka za prodajo; prebirati pobrani krompir / prebirati na roko; prebirati po velikosti
    // odstranjevati slabo zrnje, smeti od dobrega zrnja: pozimi sta prebirala fižol; prebirati stolčene orehe / ekspr. srednja šola strogo prebira učence izbira, odbira
  3. 3. s prsti dotikati se, prijemati drugega za drugim: v zadregi prebirati gumbe na obleki; prebirati otroku prstke na roki / ekspr.: prebirati piščal igrati (na) piščal; prebirati tipke na klavirju igrati (na) klavir; pren., ekspr. veter prebira lase, liste; ustnice mu prebira smehljaj
  4. 4. odločati se za kaj drugega, zlasti za drugo opravilo, delo: kaj bi prebiral, bolje je v rudniku kot na fronti; preveč prebira delo, službe / pogosto prebira ljubimce menjava
    ● 
    star. prebirati jagode na rožnem vencu moliti rožni venec; ekspr. prebirati fantom kosti tepsti, pretepati jih; ekspr. prebirati stopnice stopati po njih
    ♦ 
    gozd. prebirati gozd izkoriščati ga s prebiralno sečnjo
    prebirajóč -a -e: prebirajoč knjigo, je čakal na vlak
SSKJ
prebíti1 -bíjem dov., prebìl (í ȋ) 
  1. 1. z udarcem, udarci narediti luknjo, odprtino skozi kaj: prebili so led, da so prišli do vode; prebiti streho, zid / prebiti kovino predreti; mladiča sta s kljunom prebila lupino prekljuvala
    // krogla mu je prebila prsi; pri padcu si je prebil lobanjo / prebiti luknjo v jermen
  2. 2. z bojem priti skozi nasprotnikove položaje: prebiti blokado, obrambno črto, fronto, obroč; brigada se je s težavo prebila
  3. 3. knjiž. natepsti, pretepsti: zatožil ga je, da ga je prebil; prebiti do krvi
    ● 
    prebiti zvočni zid biti hitrejši od zvoka
    ♦ 
    šport. prebiti arkado
    prebíti se nav. ekspr.  
    1. 1. s težavo priti skozi kaj ovirajočega: vozilo se je komaj prebilo skozi gnečo; tanker se je prebil skozi ovire; prebil se je v ospredje, da bi bolje videl; pren. prebiti se skozi težave
      // kljub oviram priti kam: kljub neurju so se prebili do koče; do zasutih tovarišev so se prebili z velikim trudom; prebiti se iz podzemeljske jame / reka se prebije do morja; pren. prebiti se do uspeha
    2. 2. kljub oviram, težavam poklicno, družbeno uspeti: prebil se je in si ustvaril ime; brez njihove pomoči bi se težko prebil
      // s predlogom z delom, prizadevanjem doseči določeno stopnjo, mesto: prebiti se do znanstvenega naslova; tekmovalec se je prebil na drugo mesto
    3. 3. navadno s prislovnim določilom (s težavo) se preživeti: komaj so se prebili v letih krize / težko so se prebili skozi življenje
      ● 
      ekspr. prebiti se skozi knjigo s težavo jo prebrati; publ. prebil se je tako visoko, da je postal nepogrešljiv postal je tako pomemben
    prebít -a -o 
    1. 1. deležnik od prebiti: na več mestih prebita lobanja; skozi steno prebite odprtine; do iznakaženosti prebiti jetniki
    2. 2. presnet, preklet: ti prebiti fant, že spet si zamudil večerjo; ta prebita pijača ga bo uničila / to prebito vreme, spet nam je zagodlo
      ● 
      ekspr. led je bil prebit začetne težave, ovire so bile odpravljene; prebita para ekspr. nimam niti prebite pare popolnoma nič denarja; ekspr. to ni vredno prebite pare zelo malo, nič; prisl.: ekspr. prebito jih je oštela zelo, hudo
SSKJ
prebráti -bêrem dov., stil. preberó; prebrál (á é) 
  1. 1. z branjem priti do konca besedila: ko bo knjigo prebral, jo bo vrnil / prebrati do konca
  2. 2. razpoznati znak, znake za glas, glasove in jih povezati v besedo: zaradi packe tega ni mogoče prebrati; prebrati naglas
    // dojeti vsebino besedila: prebrati knjigo v izvirniku; prebral je le prvo poglavje; skrbno prebrati
  3. 3. razumeti ustaljene, dogovorjene znake: prebrati šifrirano brzojavko; prebrati noto; prebrati rezultat, število
  4. 4. ugotoviti misli, čustva po zunanjih znamenjih: v pogledu je prebral, kar mu ni povedala / znal je prebrati njegovo misel / knjiž. tega človeka je lahko prebrati
  5. 5. večjo količino stvari iste vrste ločiti po kakovosti: prebrati obrana jabolka, krompir pred uskladiščenjem; prebrati tobakove liste
    // odstraniti slabo zrnje, smeti od dobrega zrnja: prebrati fižol, ribez, riž
  6. 6. odločiti se za kaj drugega, zlasti za drugo opravilo, delo: prebrati službo; prebrati si mojstra / pustila ga je, ker si je prebrala se odločila za drugega fanta
     
    nič si ni prebral stvar, ki jo ima zdaj, ni boljša od prejšnje; v novih okoliščinah se mu ne godi bolje kot v prejšnjih
    prebrán -a -o: prebrane in oprane jagode; prebrane knjige
SSKJ
predejáti -déjem dov., tudi predém; 2. mn. predéjete tudi predéste, 3. mn. tudi predejó; predéj in predèj; predejál (á ẹ̑raba peša, navadno kot nedoločnik in deležnik na -l  
  1. 1. napraviti, da pride kaj drugam, na drugo mesto; predeti: pomagala je predejati bolnika; predejati torbo iz ene roke v drugo; predejati ključ na notranjo stran; predejal je pipo v ustih, rekel pa ni nič; predejal se je s postelje na fotelj / predejati rože na drugo okno prestaviti; predejati jabolka v boljšo košaro preložiti; predejati se na stolu presesti se
  2. 2. nar. preiskati, pregledati: predejal je vsak grm; vse je predejal, pa ni nič našel
    ● 
    nar. dosti sveta sem že predejal prehodil, prepotoval
    predejáti se nar., nav. 3. os.  spremeniti se na bolje: počakaj, stvari se bodo predejale; vreme se bo predejalo
SSKJ
préj prisl. (ẹ̑) 
  1. 1. izraža, da se dejanje zgodi v krajšem času, hitreje
    1. a) kot ponavadi: včeraj je prišel prej na delo; ravno prej sem ga srečal; ekspr. danes zvečer pridi malo prej / bodi kako uro prej na postaji; ob sedmih, če ne prej, bom doma; predstava se začne prej kakor ob štirih / čim prej se umakneš, tem bolje; čim prej se dogovorite, tem prej bomo odšli; glej, da čim prej vrneš knjigo čimprej
      // elipt. fantje so se kosali, kateri bo prej
    2. b) kot drugo dejanje: ne bom prej odnehal, da ga najdem / naš tekač je prišel prej na cilj kot mnogi tuji
  2. 2. izraža predhodnost dejanja: prej premisli, potem se odloči; bal sem se ga že prej, ko ga še nisem poznal; brada, prej tako črna, mu je osivela / ta kraj mi je že od prej znan; ekspr. bil je jezen, kakor ga nisem videl ne prej ne pozneje / kot vljudnostna fraza dovolite, da se vam prej predstavim
    // izraža preteklost dejanja: vrt je zdaj še lepši kot prej; zdaj govoriš, prej si pa molčal; morda je bila srečna kdaj prej; prej omenjeni pisec; elipt. oprosti za prej / že davno prej bi bili morali to storiti; srečal sem ga malo prej maloprej; ekspr. prej bi bil premislil
  3. 3. izraža večjo verjetnost: verjel bo prej tovarišem kakor staršem; ima prej rumenkasto kakor belo polt; ekspr.: prej bi se dal ubiti, kakor da bi odnehal; dal bi vse na svetu prej kakor svojo neodvisnost / ni ravno velik, prej bi rekel, da je srednje postave
    // ekspr., v zvezi z vse izraža močno zanikanje: nikoli si nista bila prijatelja, vse drugo prej; ta človek je vse prej kot prijazen
    ● 
    pog. moja mama se je prej pisala Kveder pred poroko; ekspr. vrni se prej ko mogoče kar se da hitro, kar najhitreje; ekspr. prej ali slej pride streznjenje nekoč gotovo; star. še prej ta dan je bil doma prejšnji dan; preg. kdor prej pride, prej melje prvi ima prednost
    préj ko vez., v časovnih odvisnih stavkih  preden: vojne bo konec, prej ko mine leto / s prislovom za novico sem izvedel, še prej ko sem se vrnil
    // v primerjalnih odvisnih stavkih za izražanje primerjave ali sorazmernosti dejanja v nadrednem in odvisnem stavku: prej ko začnemo, prej bomo nehali; prej ko priznaš, bolje bo zate; prim. najprej, prejkoprej, prejkoslej, slejkoprej
SSKJ
prekrvavíti -ím dov., prekrvávil (ī í) narediti, da doteka razmeroma dosti krvi v žile: z gibanjem dobro prekrvaviti prste; organ se prekrvavi
    prekrvavíti se prepojiti se s krvjo: obveza se prekrvavi
    prekrvavljèn -êna -o: prekrvavljen povoj; po masaži je koža bolje prekrvavljena
SSKJ
premakníti in premákniti -em dov. (ī á) 
  1. 1. narediti, da pride kaj na drugo mesto, v drug položaj: premaknil je vse stole v sobi; pri potresu so se skladi premaknili / premaknil je ročico in pritisnil na gumb / v aparatu se je nekaj premaknilo in ne deluje več / premakniti mejnik / premakniti cesto na pobočje; po dogovoru bodo mejo premaknili / premakniti čete proti severu
    // spremeniti položaj, mesto s potegom, sunkom: zadel se je ob stol in ga premaknil; zaradi neprevidnosti je premaknil lestev in padel z nje; sliko malo premakni, da bo visela naravnost; premakniti na desno
    // spremeniti položaj telesa, dela telesa: če je glavo le premaknil, ga je zabolelo; premakniti ni mogel ne rok ne nog; ko ga je obvezoval, se ni niti malo premaknil
  2. 2. narediti, da kaj preneha biti v mirujočem stanju: uprl se je z vso silo, da bi premaknil voz; bilo je tako mirno, da se noben list ni premaknil; razlegel se je signal in vlak se je premaknil / na povelje se je četa premaknila
    ● 
    ekspr. nobena prošnja ga ne premakne vztraja pri svojem mnenju, odločitvi; ekspr. nikoli ni ničesar premaknil vzel; ekspr. ni premaknil pogleda z nje neprestano jo je gledal; premakniti datum sestanka preložiti, prestaviti; ekspr. tudi to ga ni premaknilo h kakemu udejstvovanju tudi to ga ni spodbudilo k udejstvovanju; ekspr. premaknili so ga v oddaljen kraj premestili, prestavili; knjiž. zgradbo novele je avtor malo premaknil spremenil
    ♦ 
    geom. vzporedno premakniti narediti, da se točke predmeta, lika premikajo tako, da so poti posameznih točk vzporedne in enako dolge; šah. premakniti kralja
    premakníti se in premákniti se 
    1. 1. opraviti določeno pot: nihalo se premakne vsako sekundo za nekaj centimetrov / ekspr. vsak dan smo se premaknili nekaj kilometrov prehodili
    2. 2. iti stran, oditi: stal je pred vrati in se ni premaknil / več dni se ni premaknil od doma; ekspr. glej, da se nikamor ne premakneš / ekspr. ne premakni se, če ti je življenje drago ostani pri miru, na mestu
    3. 3. ekspr. spremeniti se, zlasti na bolje: cela stoletja se ni nič premaknilo / njena bolezen se nikamor ne premakne se ne izboljša; dohodki se ne bodo premaknili zvišali, povečali
      ● 
      ekspr. čas se ni nikamor premaknil mineval je zelo počasi; ekspr. glede stanovanja pa se ne premaknejo ničesar ne naredijo, ukrenejo; publ. naše smučarstvo se je premaknilo z mesta je začelo napredovati, se razvijati; publ. njegova zadeva se je premaknila (z mrtve točke) se je začela reševati, obravnavati
      ♦ 
      film. zvok se premakne pride v neskladje s sliko zaradi prehitevanja ali zaostajanja; meteor. središče visokega zračnega pritiska se je premaknilo nad Skandinavijo
    premáknjen -a -o: premaknjen stol; zgodba je časovno nekoliko premaknjena
     
    pog. ta človek je malo premaknjen čudaški, neumen
     
    fot. premaknjeni posnetek posnetek, nastal zaradi premaknitve kamere med snemanjem
SSKJ
premíkati -am nedov. (ī ȋ) 
  1. 1. delati, da pride kaj na drugo mesto, v drug položaj: knjig ne premikajte, da se lažje najdejo; premikati pohištvo v sobi; nekateri stroji se lahko premikajo, drugi pa so pritrjeni / premikati ročice in pritiskati na gumbe / poveljniki so pogosto premikali čete
    // spreminjati položaj, mesto s potegom, sunkom: iz nagajivosti mu je premikal lestev; otroci so premikali mize in stole; premikal je omaro toliko časa, dokler ni dobro stala / počasi je premikala mizo k oknu
    // spreminjati položaj telesa, dela telesa: pri tem plesu plesalci premikajo le boke; premikati prste; ekspr. bil je utrujen in je komaj premikal noge hodil; premikal je ustnice, kot da govori; stoj mirno in se ne premikaj / te mišice premikajo čeljust
  2. 2. delati, da kaj ni v mirujočem stanju: premikati perilo v vodi; z roko je premikala voziček; kolo, nihalo se premika / veter premika liste; voda premika kolo
    ● 
    vznes. deloven človek je sposoben tudi gore premikati velikih dejanj; ekspr. je močen, da bi gore premikal zelo; ekspr. težko premika svoje kosti težko hodi; ekspr. pero je komaj premikal težko je pisal; ekspr. taki ljudje že od nekdaj premikajo svet v tečajih zelo spreminjajo razmere na svetu
    ♦ 
    šah. premikati figuro delati, da pride z enega polja na drugo
    premíkati se spreminjati položaj v prostoru v določeni smeri: neki predmet se je premikal po vodi; sonce se navidezno premika po nebu; konji so potegnili in voz se je začel premikati; premikati se v vodoravni smeri; premikati se s hitrostjo osemdeset kilometrov na uro
    // spreminjati položaj v prostoru sploh: rastline se ne morejo premikati; ptice se premikajo po zraku s perutmi
    // iti, hoditi: s težkimi koraki so se premikali naprej / čete so se premikale proti severu
    ● 
    ekspr. čas se je hitro premikal je hitro mineval; ekspr. delo se le počasi premika počasi napreduje; ekspr. gripa se je začela z otočja premikati drugam širiti; ekspr. v kulturi se nekaj premika spreminja na bolje
    ♦ 
    lingv. naglas se premika ni vezan na stalno mesto v besedi
    premikajóč -a -e: na premikajočem se sedežu ni trdno sedel; opazila je premikajoče se sence; hitro premikajoče se vozilo
SSKJ
premóč -i in -í ž (ọ̑) položaj močnejšega glede na šibkejšega: zavedati se svoje premoči; dobiti, priboriti si premoč; domače moštvo je bilo ves čas v premoči; občutek premoči nad kom / spet se je pokazala premoč novega nad starim / gospodarska premoč razvitih držav; številčna premoč sovražnika večje število sovražnikov; publ. imeti premoč v oborožitvi biti bolje oborožen
 
žarg., šport. nogometaši so izkoristili terensko premoč boljši, ugodnejši teren
SSKJ
prenaredíti -ím dov., prenarédil (ī í) narediti, da ima kaj drugačno obliko, uporabnost; predelati: krojač je prenaredil obleko; to so prenaredili zadnje leto / vse hoče prenarediti in prenoviti / prenarediti načrt; pesnik je sonet večkrat prenaredil
// v zvezi z v narediti iz določene stvari drugo stvar: prenarediti plašč v suknjič / prenarediti klet v delavnico
● 
star. sveta ne boš prenaredil spremenil
    prenaredíti se star.  spremeniti se na bolje: zadnje leto se je fant zelo prenaredil / brezoseb. morda se bo le kaj prenaredilo
     
    star. taka sem in ne morem se prenarediti nazorsko, miselno spremeniti
    prenarejèn -êna -o: hiša je zelo prenarejena in spremenjena; star. prenarejena listina ponarejena
Število zadetkov: 140