Zadetki iskanja
1. ist. kak. Hiše so si zelo podobne, niso pa ~e; Moja obleka je ~a tvoji, ~a kot tvoja; imeti s kom ~e čevlje; Zakon je za vse ~; Pred zakonom so vsi ~i; Po sposobnosti jim je ~; Vzgon je ~ teži izpodrinjene tekočine; Leva stran je ~a desni; Podoba tega kraja je že dolgo ~a nespremenjena; družiti se z vagabundi in ~imi postopači podobnimi
2. ist. mer. Predstavo so že stotič odigrali z ~im uspehom |enako uspešno|; Ob ~em trudu je razlika v rezultatu lahko zelo velika; Njegovi ukazi so zbudili veliko nezadovoljstvo, ~ odpor pa je zbudila tudi njegova samovoljnost; čustv. Njihov uspeh je ~ ničli |je zelo majhen|
enák -ega m, člov. (á; ȃ) družiti se z ~imi
enáka -e ž, pojm. (á; ȃ) Tudi njemu ~ prede |ne godi se mu bolje|
enáko -ega s, pojm. (á; ȃ) poiskati kaj ~ega
enákost -i ž, pojm. (á; ȃ)
1. primer. bel ~ sneg; iti ~ po maslu; Naredili bodo tako, ~ je dogovorjeno; Letos ni zaslužil toliko ~ lani; Pridelek je slabši, ~ so pričakovali; V tej trgovini je blago dražje ~ v drugih; poud.: imeti denarja več ~ preveč |zelo veliko|; Naloga je bila več ~ lahka |zelo|
2. ozirn. K vam prihajam ~ prijatelj; ~ strokovnjak se s tem ne morem strinjati; Poznajo ga ~ odličnega govornika; svetovati komu ~ prijatelj; ~ gost nastopa slaven iluzionist; Skrajnosti so, ~ je znano, navadno škodljive; Sprejeli so ga medse ~ svojega; Glagoli ~ skakati, letati, sedati se imenujejo ponavljalni
3. poudar. Tega mi ni povedal nihče drug ~ direktor |prav direktor|; ne imeti s kom drugega ~ skrbi |samo|; Kje drugje ~ pri nas bi se mu godilo bolje |samo|
4. del prir. stopnj. vez. tako — kot S filmom so bili zadovoljni tako gledalci ~ kritiki; publ. Prošnji je bilo treba priložiti dokazila o izobrazbi ~ tudi potrdilo o nekaznovanju in
obráčati se -am se (á ȃ; ȃ) Veter se ~a; obračati se na koga/kaj ~ ~ ~ starše za nasvet; ~ ~ ~ predsedstvo; poud. obračati se po kom Fant se že ~a po dekletih |kaže zanimanje zanje|; obračati se za kom ~ ~ ~ dekleti |kazati zanimanje zanje|; brezos. obračati se komu Bolniku se že ~a na bolje |stanje se mu izboljšuje|
osrčeváti se -újem se (á ȗ) neobč. opogumljati se, hrabriti se: Osrčevala se je, da bo bolje
predejáti se -dêjem se (á ȇ) pokr. Vreme se bo predejalo se spremenilo na bolje
prenaredíti se -ím se (í/ȋ í) star. spremeniti se (na bolje): Fant se je zadnja leta zelo prenaredil
presúkati se -am se in presúkati se -súčem se (ú; ú) poud. Stvari so se presukale na bolje |spremenile, obrnile|
spremínjati se -am se (í) ~ ~ na bolje; spreminjati se v kaj Voda se ~a v led
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »