Zadetki iskanja
Slovenski pravopis
Pravopis
Pravopis
Pravopis
Pravopis
Pravopis
drúgikrat drug. čas. prisl. zaim. (ú/ȗ) drugič: Zdaj ne utegnem, pridite ~; ~ se na potovanje bolje pripravi
Pravopis
enák -a -o lastn. zaim. (ȃ á á; ȃ)
1. ist. kak. Hiše so si zelo podobne, niso pa ~e; Moja obleka je ~a tvoji, ~a kot tvoja; imeti s kom ~e čevlje; Zakon je za vse ~; Pred zakonom so vsi ~i; Po sposobnosti jim je ~; Vzgon je ~ teži izpodrinjene tekočine; Leva stran je ~a desni; Podoba tega kraja je že dolgo ~a nespremenjena; družiti se z vagabundi in ~imi postopači podobnimi
2. ist. mer. Predstavo so že stotič odigrali z ~im uspehom |enako uspešno|; Ob ~em trudu je razlika v rezultatu lahko zelo velika; Njegovi ukazi so zbudili veliko nezadovoljstvo, ~ odpor pa je zbudila tudi njegova samovoljnost; čustv. Njihov uspeh je ~ ničli |je zelo majhen|
enák -ega m, člov. (á; ȃ) družiti se z ~imi
enáka -e ž, pojm. (á; ȃ) Tudi njemu ~ prede |ne godi se mu bolje|
enáko -ega s, pojm. (á; ȃ) poiskati kaj ~ega
enákost -i ž, pojm. (á; ȃ)
1. ist. kak. Hiše so si zelo podobne, niso pa ~e; Moja obleka je ~a tvoji, ~a kot tvoja; imeti s kom ~e čevlje; Zakon je za vse ~; Pred zakonom so vsi ~i; Po sposobnosti jim je ~; Vzgon je ~ teži izpodrinjene tekočine; Leva stran je ~a desni; Podoba tega kraja je že dolgo ~a nespremenjena; družiti se z vagabundi in ~imi postopači podobnimi
2. ist. mer. Predstavo so že stotič odigrali z ~im uspehom |enako uspešno|; Ob ~em trudu je razlika v rezultatu lahko zelo velika; Njegovi ukazi so zbudili veliko nezadovoljstvo, ~ odpor pa je zbudila tudi njegova samovoljnost; čustv. Njihov uspeh je ~ ničli |je zelo majhen|
enák -ega m, člov. (á; ȃ) družiti se z ~imi
enáka -e ž, pojm. (á; ȃ) Tudi njemu ~ prede |ne godi se mu bolje|
enáko -ega s, pojm. (á; ȃ) poiskati kaj ~ega
enákost -i ž, pojm. (á; ȃ)
Pravopis
govoríti -ím nedov. govôri -íte, -èč -éča; govóril -íla, govôrit in -ít, govorjèn -êna; govorjênje; (govôrit in -ít/-ìt) (í/ȋ í) kaj ~ resnico; dobro ~ slovenščino; ~ijo, ~i se, da bo bolje; poud. Govôri, kdo te je poslal |povej|; govoriti komu ~ sebi in drugim, sam sebi; poud. ~ stenam, gluhim ušesom |neuspešno prepričevati koga|; govoriti proti komu/čemu Vse ~i ~ obtožencu; ~ ~ oblasti; neknj. pog. govoriti čez koga/kaj ~ ~ sodelavce proti sodelavcem; govoriti za koga/kaj Vse ~i ~ drugačno odločitev; govoriti za koga pri kom ~ ~ sodelavca pri direktorju |priporočiti ga|; govoriti o kom/čem ~ ~ svojih doživetjih; poud. O tem bi se dalo še ~ |Ni še vse razčiščeno|; govoriti z/s kom/čim ~ s sosedom; ~ s kom med štirimi očmi, na štiri oči |zaupno, brez prič|; S kom imam čast ~; znati ~; ~ slovensko, po slovensko, star. slovenski, zastar. po slovenski; ~ po radiu, televiziji; ~ po telefonu; ~ v angleščini
Pravopis
kot [poudarjeno kòt] podr. vez.
1. primer. bel ~ sneg; iti ~ po maslu; Naredili bodo tako, ~ je dogovorjeno; Letos ni zaslužil toliko ~ lani; Pridelek je slabši, ~ so pričakovali; V tej trgovini je blago dražje ~ v drugih; poud.: imeti denarja več ~ preveč |zelo veliko|; Naloga je bila več ~ lahka |zelo|
2. ozirn. K vam prihajam ~ prijatelj; ~ strokovnjak se s tem ne morem strinjati; Poznajo ga ~ odličnega govornika; svetovati komu ~ prijatelj; ~ gost nastopa slaven iluzionist; Skrajnosti so, ~ je znano, navadno škodljive; Sprejeli so ga medse ~ svojega; Glagoli ~ skakati, letati, sedati se imenujejo ponavljalni
3. poudar. Tega mi ni povedal nihče drug ~ direktor |prav direktor|; ne imeti s kom drugega ~ skrbi |samo|; Kje drugje ~ pri nas bi se mu godilo bolje |samo|
4. del prir. stopnj. vez. tako — kot S filmom so bili zadovoljni tako gledalci ~ kritiki; publ. Prošnji je bilo treba priložiti dokazila o izobrazbi ~ tudi potrdilo o nekaznovanju in
1. primer. bel ~ sneg; iti ~ po maslu; Naredili bodo tako, ~ je dogovorjeno; Letos ni zaslužil toliko ~ lani; Pridelek je slabši, ~ so pričakovali; V tej trgovini je blago dražje ~ v drugih; poud.: imeti denarja več ~ preveč |zelo veliko|; Naloga je bila več ~ lahka |zelo|
2. ozirn. K vam prihajam ~ prijatelj; ~ strokovnjak se s tem ne morem strinjati; Poznajo ga ~ odličnega govornika; svetovati komu ~ prijatelj; ~ gost nastopa slaven iluzionist; Skrajnosti so, ~ je znano, navadno škodljive; Sprejeli so ga medse ~ svojega; Glagoli ~ skakati, letati, sedati se imenujejo ponavljalni
3. poudar. Tega mi ni povedal nihče drug ~ direktor |prav direktor|; ne imeti s kom drugega ~ skrbi |samo|; Kje drugje ~ pri nas bi se mu godilo bolje |samo|
4. del prir. stopnj. vez. tako — kot S filmom so bili zadovoljni tako gledalci ~ kritiki; publ. Prošnji je bilo treba priložiti dokazila o izobrazbi ~ tudi potrdilo o nekaznovanju in
Pravopis
Pravopis
obráčati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; obráčanje (á ȃ; ȃ) koga/kaj ~ bolnika s hrbta na bok; poud. ~ koga na svojo stran |pridobivati ga za svoje načrte|
obráčati se -am se (á ȃ; ȃ) Veter se ~a; obračati se na koga/kaj ~ ~ ~ starše za nasvet; ~ ~ ~ predsedstvo; poud. obračati se po kom Fant se že ~a po dekletih |kaže zanimanje zanje|; obračati se za kom ~ ~ ~ dekleti |kazati zanimanje zanje|; brezos. obračati se komu Bolniku se že ~a na bolje |stanje se mu izboljšuje|
obráčati se -am se (á ȃ; ȃ) Veter se ~a; obračati se na koga/kaj ~ ~ ~ starše za nasvet; ~ ~ ~ predsedstvo; poud. obračati se po kom Fant se že ~a po dekletih |kaže zanimanje zanje|; obračati se za kom ~ ~ ~ dekleti |kazati zanimanje zanje|; brezos. obračati se komu Bolniku se že ~a na bolje |stanje se mu izboljšuje|
Pravopis
oséba -e ž, člov. (ȋ) ~e istega spola; glavna ~ v romanu; pravna, uradna ~; jezikosl. prva, druga, tretja ~; plačati tisoč tolarjev na ~o; On za svojo ~o trdi, da je bolje tako |izraža omejitev|; biti hišnik in vratar v eni ~i |hkrati, obenem|; neobč. Ni hotel opaziti moje ~e mene; publ.: pisati ljubljeni ~i |ljubljeni, ljubljenemu|; ženske ~e ženske; ~e moškega spola moški; šalj. Sprejel nas je šef v lastni ~i |osebno, sam|
Pravopis
osrčeváti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt, -án -ána; osrčevánje; (-àt) (á ȗ) neobč. opogumljati, hrabriti: koga ~ omahljivce
osrčeváti se -újem se (á ȗ) neobč. opogumljati se, hrabriti se: Osrčevala se je, da bo bolje
osrčeváti se -újem se (á ȗ) neobč. opogumljati se, hrabriti se: Osrčevala se je, da bo bolje
Pravopis
predejáti -dêjem tudi predejáti predém dov., 2. in 3. os. dv. predêjeta tudi predésta; 2. os. mn. predêjete tudi predéste, 3. os. mn. tudi predejó; predejánje; drugo gl. dejati2 (á ȇ; á ẹ̑) neobč. koga/kaj ~ bolnika predeti; ~ jabolka preložiti; ~ rože na drugo okno prestaviti
predejáti se -dêjem se (á ȇ) pokr. Vreme se bo predejalo se spremenilo na bolje
predejáti se -dêjem se (á ȇ) pokr. Vreme se bo predejalo se spremenilo na bolje
Pravopis
prêj ko podr. vez. zv. (ȇ) v primerjalnih odvisnikih ~ ~ začnemo, prej bomo nehali; ~ ~ to narediš, bolje ti bodo plačali
Pravopis
premóč -i in premóč -í ž, druga oblika dalje -môči -- -môči -jó pojm. (ọ̑; ọ̑ ȋ) gospodarska ~ razvitih držav; imeti ~ nad kom; biti v ~i; publ. imeti ~ v oborožitvi biti bolje oborožen
Pravopis
prenaredíti -ím dov.; drugo gl. narediti (í/ȋ í) kaj ~ obleko; prenarediti kaj v kaj ~ plašč v suknjič
prenaredíti se -ím se (í/ȋ í) star. spremeniti se (na bolje): Fant se je zadnja leta zelo prenaredil
prenaredíti se -ím se (í/ȋ í) star. spremeniti se (na bolje): Fant se je zadnja leta zelo prenaredil
Pravopis
presúkati -am in presúkati -súčem dov. -aj -ajte tudi -ájte in -i -ite; -al -ala tudi -ála; -an -ana; presúkanje tudi presukánje (ú; ú) kaj ~ nit |preveč sesukati|; presukati kaj v kaj poud. ~ laž v resnico |spremeniti|
presúkati se -am se in presúkati se -súčem se (ú; ú) poud. Stvari so se presukale na bolje |spremenile, obrnile|
presúkati se -am se in presúkati se -súčem se (ú; ú) poud. Stvari so se presukale na bolje |spremenile, obrnile|
Pravopis
spremínjati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; spremínjanje (í) koga/kaj ~ besedilo; Izkušnje človeka ~ajo; spreminjati kaj v kaj ~ mehansko energijo v električno
spremínjati se -am se (í) ~ ~ na bolje; spreminjati se v kaj Voda se ~a v led
spremínjati se -am se (í) ~ ~ na bolje; spreminjati se v kaj Voda se ~a v led
Pravopis
tém1 in tèm in tem podr. vez., del primer. dvodelnega vez. (ẹ̑; ȅ) čim — tem s primernikom Človek naredi ~ več, čim bolj je zaposlen; Čim manj bo prijavljenih, ~ večje bodo naše možnosti; Kdaj naj pridejo? -Čim prej, ~ bolje
Pravopis
tém2 in tèm in tem mer. prisl. (ẹ̑; ȅ) s primernikom |toliko|: Najprej je prestrašeno obnemela, potem pa je začela ~ glasneje kričati; Nikogar ni doma. -Tem bolje, bova imela vsaj mir
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »
Število zadetkov: 23
Dostopnost