bojǜvati se -ǜjem se nedov. bojevati se, boriti se: proti vrági sze bojüvati SM 1747, 23; On vucsi bojüvati TA 1848, 14; Csi ſzam ſze zdivjácsinov bojüvao KŠ 1771, 523; ſteri bi bojuval za náz ABC 1725, A7a
bojüvajóuči -a -e bojujoč se: naj ſze bojüvajoucsi ne najdete KŠ 1771, 523; seregami bojüvajoucsi KOJ 1848, 93
Zadetki iskanja
Prekmurski
Prekmurski
borìti se -ím se nedov. boriti se: Ar teilo ſelei (bori, tereſze) SM 1747, 53; pravdo ſtera ſze bori KŠ 1771, 463; ſze bori BRM 1823, 70; prouti nepriátelom ſze borimo KŠ 1754, 105; ſteri ſze borijo KŠ 1771, 441; da ſze zmenom vrét borte KŠ 1771, 483; sze za domovino borio AIP 1876, br. 1, 5; borili ſzo ſze govorécsi AIP 1771, 414; ti bi ſze ne boro SŠ 1796, 67; pren. proti grehi ſze boriti SM 1747, 53; ſze prot’ grejhom bori BKM 1789, 248
borìvši se -a se -e se ko se je boril: borivſi ſze pouleg moucsi nyegove KŠ 1771, 605
borìvši se -a se -e se ko se je boril: borivſi ſze pouleg moucsi nyegove KŠ 1771, 605
Prekmurski
gréih tudi gréjh tudi gréh -a m greh: Greih je ſztanovito eto TF 1715, 5; kak je po ednom Csloveki greih na ſzveit priſel SM 1747, 7; vſzáki grejh ſze odpiſzti lidém KŠ 1771, 40; Da náſz greh ne ſzkvari BKM 1789, 2; Grêh je ta moja nevola BRM 1823, 9; grozen je grêh toga KAJ 1848, 4; Bün, grêh AIN 1876, 28; nei brezi greiha TF 1715, 6; zavoly toga greiha SM 1747, 88; brez grejha ne more biti KŠ 1754, 214; i brezi grejha ſzo KŠ 1771, 38; Pouleg greha ne plácsai nám BKM 1789, 350; Od grejha, od vrága SŠ 1796, 6; Na grêha pôt BRM 1823, 2; Od grêha zmo'znoszti KAJ 1848, 2; proti grehi ſze boriti SM 1747, 53; da nigdár grejhi ne privolimo KM 1783, 21; Naj vecs grêhi neſzlü'zimo BRM 1823, 3; ſzmertelni greih oznániti TF 1715, 36; na grejh nagibajoucse ſzblisávanye KŠ 1754, 224; ki greh odurjávas KAJ 1848, 1; ino ta ſzmert po greihi SM 1747, 7; je Bo'so miloſcso po grejhi gizdoſzti pogübilo KMK 1780, 10; V-grêhi nelübi vász BRM 1823, 5; ſzkákſim znamenitim greihom obteſſen TF 1715, 36; ka ſzo vſzi pod grejhom KŠ 1771, 453; du'sni ſzmo pod ſzmrtnim grejhom vſzako leto k-nám vzéti KMK 1780, 63; zdicsenoszt z-grêhom BRM 1823, 9; ſze nyegovi greihi odpuſztio TF 1715, 34; Grejhi me bodo te'zili KŠ 1754, 270; odpüſcseni ſzo tvoji grejhi KŠ 1771, 28; steroga grehi ſzo pokriti SM 1747, 95; naſſih greihov odpüſcſenyé TF 1715, 32; mené obari od vszeih grehov ABC 1725, A5b; kak ſze greihov varuje SM 1747, 89; Neſzpomeniſze zgrehov mladoſzti moie SM 1747, 93; za naſſi grejhov volo KŠ 1754, 223; zvelicsa lüſztvo ſzvoje od grejhov nyegovi KŠ 1771, 6; Grejhov odpüſcsanye KMK 1780, 7; nikaksi grejhov dopernáſanye BKM 1789, 297; Naj ſze z-grehov ſzna obudis BRM 1823, 3; Vörjem greihom odpuſchenyé TF 1715, 23; vöriem grehom odpüschanye ABC 1725, A5a; da grehom moim odpüſcsanye ſztalno vörujem SM 1747, 60; naſſim grejhom merjémo KŠ 1754, 217; Vſzejm grejhom odpuscsanye BKM 1789, 7; kaſtigam greihe ocsév na ſzini TF 1715, 17; od püſzti meni vsze moie grehe ABC 1725, A5b; on vſzei verni greihe ſzmertyom platil SM 1747, 89; ne ſzprávlai grehe na drüge grehe SM 1747, 82; i grejhe odpüſzti nám KŠ 1754, 268; vadlüvajoucsi grejhe ſzvoje KŠ 1771, 9; moucs grejhe odpüſcsávati KMK 1780, 22; Za grejhe ne odverzi náſz BKM 1789, 2; Oſztavi ſzve grejhe SŠ 1796, 10; Nedaj nam v-grehe ſzpádnoti BRM 1823, 2; inoſze zevſzeimi greihi i zhüdim vtopiti TF 1715, 33; ſzem zmoimi greihi Jesussa razdreſzelil SM 1747, 77; ſze saloſztis, nad tvoimi greihi SM 1747, 38; boidi miloſztiv moimi greihi, steri ſzo veliki SM 1747, 93; Dai mi Obláſzt nad grehi SM 1747, 53; vidimo, ka ſzmo zgrejhi okouli opáſzani KŠ 1754, 212; Naj ſze preſztráſimo nad naſſimi grejhi KŠ 1754, 216
Prekmurski
metàti mèčem nedov.
1. metati, povzročati premikanje kakega predmeta: vido je Simona i Andráſa ka ſzta vlaké vu mourje metala KŠ 1771, 104; ſzo pa vejje ſzekali zdrevja, i metali ſzo je na pout KŠ 1771, 137; i ona, ſtera ſzo notri metali je on noſzo KŠ 1771, 307; da bi vido, kakda bi lüſztvo metalo pejneze vu to ladiczo KŠ 1771, 142; pren. válovje je pa metalo vu ládjo KŠ 1771, 114; Saulus metao je je vu temniczo KŠ 1771, 364
2. dajati: Nisce pa ne mecse nouvoga ſzüknya záplato na ſztári gvant KŠ 1771, 29; konyom vüzde vcsobe mecsemo KŠ 1771, 750; niti ne mecsete d'zünd'ze vaſe pred ſzvinyé KŠ 1771, 21
3. v zvezah: vö metati izganjati: ete mecse vö vragé KŠ 1771, 39; Vragé mecſe zBo'zim prſztom BKM 1789, 55; mecsem vö vragé, ſzinovje vaſi pokom je bodo metali BKM 1789, 39;
na oči metati očitati: tákſe grejhe nescse nám na oucsſi metati BKM 1789, 442; teda je zácsao na oucsi metati tiſztim mejſztam BKM 1789, 36; i na oucsi nyim je metao nyihovo nevernoſzt BKM 1789, 155;
menčo metati sumiti: Csi na nyega mencso mecsemo KŠ 1754, 54; Csi rad mencso mecses BRM 1823, 383
4. polagati, izročati: Pod tvo perout mecsem jaſz moje vüpanye BKM 1789, 310; Ár právda vſze grejsne Mecse pod oblaſzt ſzmrti BKM 1789, 96; nej, ka bi pá fundamentum metali pokoure KŠ 1771, 679; Ti te zmo'sne k-zemli mecses 's-nyihova üroka SŠ 1796, 127
5. govoriti, očitati: kákse ricsi ſzo tou, ſtere prouti edendrügomi mecseta hodécsa KŠ 1771, 255
6. prizadevati si: Oh! jejſztvina csrvouv, zakaj ſze tak mecses BKM 1789, 418, SŠ 1796, 88
7. bruhati: Hányni; metati KOJ 1833, 159
metàti se mèčem se metati se, boriti se: Birkózni; metati sze KOJ 1833, 152
metajóuči -a -e metajoč: dvá brata, metajoucsiva vlák vu mourje KŠ 1771, 12; razdejlili ſzo ſzi gvant nyegov metajoucsi ſors na nyega KŠ 1771, 95
1. metati, povzročati premikanje kakega predmeta: vido je Simona i Andráſa ka ſzta vlaké vu mourje metala KŠ 1771, 104; ſzo pa vejje ſzekali zdrevja, i metali ſzo je na pout KŠ 1771, 137; i ona, ſtera ſzo notri metali je on noſzo KŠ 1771, 307; da bi vido, kakda bi lüſztvo metalo pejneze vu to ladiczo KŠ 1771, 142; pren. válovje je pa metalo vu ládjo KŠ 1771, 114; Saulus metao je je vu temniczo KŠ 1771, 364
2. dajati: Nisce pa ne mecse nouvoga ſzüknya záplato na ſztári gvant KŠ 1771, 29; konyom vüzde vcsobe mecsemo KŠ 1771, 750; niti ne mecsete d'zünd'ze vaſe pred ſzvinyé KŠ 1771, 21
3. v zvezah: vö metati izganjati: ete mecse vö vragé KŠ 1771, 39; Vragé mecſe zBo'zim prſztom BKM 1789, 55; mecsem vö vragé, ſzinovje vaſi pokom je bodo metali BKM 1789, 39;
na oči metati očitati: tákſe grejhe nescse nám na oucsſi metati BKM 1789, 442; teda je zácsao na oucsi metati tiſztim mejſztam BKM 1789, 36; i na oucsi nyim je metao nyihovo nevernoſzt BKM 1789, 155;
menčo metati sumiti: Csi na nyega mencso mecsemo KŠ 1754, 54; Csi rad mencso mecses BRM 1823, 383
4. polagati, izročati: Pod tvo perout mecsem jaſz moje vüpanye BKM 1789, 310; Ár právda vſze grejsne Mecse pod oblaſzt ſzmrti BKM 1789, 96; nej, ka bi pá fundamentum metali pokoure KŠ 1771, 679; Ti te zmo'sne k-zemli mecses 's-nyihova üroka SŠ 1796, 127
5. govoriti, očitati: kákse ricsi ſzo tou, ſtere prouti edendrügomi mecseta hodécsa KŠ 1771, 255
6. prizadevati si: Oh! jejſztvina csrvouv, zakaj ſze tak mecses BKM 1789, 418, SŠ 1796, 88
7. bruhati: Hányni; metati KOJ 1833, 159
metàti se mèčem se metati se, boriti se: Birkózni; metati sze KOJ 1833, 152
metajóuči -a -e metajoč: dvá brata, metajoucsiva vlák vu mourje KŠ 1771, 12; razdejlili ſzo ſzi gvant nyegov metajoucsi ſors na nyega KŠ 1771, 95
Prekmurski
pernjàti se -ám se nedov. prepirati se: Vetekedni; boriti, stükati, pernyati sze KOJ 1833, 182; ino sze prime z-bratom Imreom za Horvatszki Ország pernyáti KOJ 1848, 32; naj ſze nad ricsmi ne pernyájo KŠ 1771, 648; Véksa Goszpoda szo sze med szebom pernyáli, nyefkali KOJ 1848, 72
Prekmurski
sàmooblástvo -a s samodrštvo, absolutizem: Ferdinand I. ino Zápola János primeta sze za szamooblásztvo boriti KOJ 1848, 76
Prekmurski
tréjti tudi tréiti tèrem nedov.
1. treti, drobiti: Törni; trejti, menoti KOJ 1833, 176; med nyéh ſzemenom: ono bode tebi glávo terlo SM 1747, 9; pren. Naj potih gizdávczom, Tere ſzvom zmo'znoſztyom BKM 1789, 17; je Szmrt nász prisla trt BKM 1789, 410; kajbi naſſega blisnyega ani doli ne terli TF 1715, 16
2. boriti se: obcsine edne ſzo na drüge ſz-protivnim tálom trle KM 1790, 92
tréjti se tèrem se
1. mučiti se: Na velki sztan sze trêti znás KAJ 1870, 19; Záto moja düsa, Ka ſze tridis, teres vu velikoj 'zaloſzti BKM 1789, 289; sze tere vö na pôle KAJ 1870, 9; pren. ka sto zná, nakój szi vôgri glavé terejo AIP 1876, br. 1, 5
2. boriti se: Ár teilo ſelei (bori, tere ſze) proti Dühi SM 1747, 26; törik (tere sze) AIN 1876, 45; csi ſze prouti Bo'soj voulu teremo KM 1796, 14; Bouga, zaman ſze prouti nyemi terete KM 1796, 120
3. siliti se, riniti se: Neteri sze na prejdnye meszto KOJ 1845, 35; Somogyszki Herceg, ki sze je na prejdnye Vojvodsztvo tro KOJ 1848, 12
1. treti, drobiti: Törni; trejti, menoti KOJ 1833, 176; med nyéh ſzemenom: ono bode tebi glávo terlo SM 1747, 9; pren. Naj potih gizdávczom, Tere ſzvom zmo'znoſztyom BKM 1789, 17; je Szmrt nász prisla trt BKM 1789, 410; kajbi naſſega blisnyega ani doli ne terli TF 1715, 16
2. boriti se: obcsine edne ſzo na drüge ſz-protivnim tálom trle KM 1790, 92
tréjti se tèrem se
1. mučiti se: Na velki sztan sze trêti znás KAJ 1870, 19; Záto moja düsa, Ka ſze tridis, teres vu velikoj 'zaloſzti BKM 1789, 289; sze tere vö na pôle KAJ 1870, 9; pren. ka sto zná, nakój szi vôgri glavé terejo AIP 1876, br. 1, 5
2. boriti se: Ár teilo ſelei (bori, tere ſze) proti Dühi SM 1747, 26; törik (tere sze) AIN 1876, 45; csi ſze prouti Bo'soj voulu teremo KM 1796, 14; Bouga, zaman ſze prouti nyemi terete KM 1796, 120
3. siliti se, riniti se: Neteri sze na prejdnye meszto KOJ 1845, 35; Somogyszki Herceg, ki sze je na prejdnye Vojvodsztvo tro KOJ 1848, 12
Prekmurski
trgàti tr̀gam nedov. trgati: vucseniczke i zácsali ſzo trgati vlati KŠ 1771, 37; Steri Kriſztusa Scséjo zevſzej ſztráni trgati BKM 1789, 323; I gdekoli ga zgrábi, trga ga KŠ 1771, 130; Vucseniczke vlati trgajo KŠ 1771, 37; I gda bi ga trgao te düjh necsiſzti je vö ſou 'znyega KŠ 1771, 105; pren. Vraj'za vezala on trga BKM 1789, 126
trgàti se tr̀gam se
1. trgati se: Szakadni; trgati sze KOJ 1833, 172; trgao ſze je pa vlák nyihov KŠ 1771, 179
2. boriti se: Ottokar tudi po stajerszkoj Dr'savi szega, ino sze za nyou razmeszárno trgata KOJ 1848, 38
3. žalovati: I joukali ſze bodo i trgali nad nyim zemelſzki králove KŠ 1771, 799
tr̀gavši -a -e ko je trgal, mučil: I kricsécsi i doſzta ga trgavſi vö je ſou KŠ 1771, 130
tr̀gani -a -o trgan: táksa zemla, stera kamena i trgana od vodé AI 1875, br. 1, 5
trgàti se tr̀gam se
1. trgati se: Szakadni; trgati sze KOJ 1833, 172; trgao ſze je pa vlák nyihov KŠ 1771, 179
2. boriti se: Ottokar tudi po stajerszkoj Dr'savi szega, ino sze za nyou razmeszárno trgata KOJ 1848, 38
3. žalovati: I joukali ſze bodo i trgali nad nyim zemelſzki králove KŠ 1771, 799
tr̀gavši -a -e ko je trgal, mučil: I kricsécsi i doſzta ga trgavſi vö je ſou KŠ 1771, 130
tr̀gani -a -o trgan: táksa zemla, stera kamena i trgana od vodé AI 1875, br. 1, 5
Prekmurski
vládüvati se -üjem se nedov. tekmovati, boriti se: ki je batriven 'znyim sze vládüvati za od kralice doblen vênec AI 1875, br. 1, 4
Prekmurski
vojüvàti -ǘjem nedov. bojevati se, boriti se: Viaskodni; vojüvati KOJ 1833, 183; Vsza vojszka je zvüna országa vojüvati mogla KOJ 1848, 103; pren. ár nemamo drügoga, ki bi za nász vojüvao, nego ti Boug nas KM 1783, 127
vojüváti se -ǘjem se nedov. bojevati se, boriti se: Goszpôd sze za nyé vojüje KAJ 1848, 126; Vojüjmo-ſze mi vu naſem 'sitki SŠ 1796, 36; Vojüjte ſze notri idti po teſzni vrátaj KŠ 1771, 217; i gda bi ſze 's-nyimi vojüvao Jó'ſue KM 1796, 44; i kak ſze je on ſzám za váſz vojüvao KM 1796, 45; Goſzpoda ſztebom ſze vojüvala SŠ 1796, 96; Nej li ſzo ſze ſzvéczi takáj z-ſzmrtjom vojüvali SŠ 1796, 51
vojovajóuči -a -e bojujoč se: szo Matyasi I. vu Morávszkom vojovajoucsemi nej od pogibelnoszti glásza poszlali KOJ 1848, 65
vojüváti se -ǘjem se nedov. bojevati se, boriti se: Goszpôd sze za nyé vojüje KAJ 1848, 126; Vojüjmo-ſze mi vu naſem 'sitki SŠ 1796, 36; Vojüjte ſze notri idti po teſzni vrátaj KŠ 1771, 217; i gda bi ſze 's-nyimi vojüvao Jó'ſue KM 1796, 44; i kak ſze je on ſzám za váſz vojüvao KM 1796, 45; Goſzpoda ſztebom ſze vojüvala SŠ 1796, 96; Nej li ſzo ſze ſzvéczi takáj z-ſzmrtjom vojüvali SŠ 1796, 51
vojovajóuči -a -e bojujoč se: szo Matyasi I. vu Morávszkom vojovajoucsemi nej od pogibelnoszti glásza poszlali KOJ 1848, 65
Število zadetkov: 10
Dostopnost