Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

enakoprávno prislov [enakopráu̯no]
    1. takó, da imajo vsi enake pravice in dolžnosti
    2. takó, da so po vrednosti, kakovosti, hierarhiji vsi udeleženi enaki, podobni drugemu; SINONIMI: enakovredno
ETIMOLOGIJA: enakopraven
enakoprávnost enakoprávnosti samostalnik ženskega spola [enakopráu̯nost]
    stanje, ko imajo vsi enake pravice in dolžnosti; SINONIMI: enakovrednost
ETIMOLOGIJA: enakopraven
enakovrédno prislov [enakowrédno]
    takó, da so po vrednosti, kakovosti, hierarhiji vsi udeleženi enaki, podobni drugemu; SINONIMI: enakopravno
ETIMOLOGIJA: enakovreden
hibríd hibrída samostalnik moškega spola [hibrít hibrída]
    1. iz agronomije, iz biologije rastlina, žival, vzgojena s spolnim razmnoževanjem iz dveh organizmov z različno dedno osnovo
    2. kar nastane z združenjem značilnosti, funkcij dveh ali več različnih stvari
    3. vozilo z dvema ali več različnimi izvori energije za pogon motorja
      3.1. električni motor takega vozila
    4. iz ekonomije vrednostni papir, ki se lahko pretvori iz obveznice v delnico ali kapital
    5. slabšalno kdor ima, izkazuje različne, navadno nasprotujoče si (javne) podobe, stališča, zlasti zaradi lastnih koristi; SINONIMI: ekspresivno hermafrodit
STALNE ZVEZE: mehki hibrid, priključni hibrid
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Hybride in lat. hybrida ‛mešanec’, zlasti ‛otrok Rimljana in tujke, svobodnjaka in sužnje’ iz gr. hýbris ‛pohotna nasilnost, razuzdanost’ - več ...
homofób homofóba samostalnik moškega spola [homofóp homofóba]
    kdor ima odklonilen, sovražen, diskriminatoren odnos do homoseksualcev in homoseksualnosti
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. homophobe, glej homofobija
prasíca prasíce samostalnik ženskega spola [prasíca]
    1. neformalno svinja
    2. neformalno, slabšalno kdor ima negativne, nesprejemljive moralne lastnosti ali se mu to pripisuje; SINONIMI: slabšalno podgana, neformalno, slabšalno prase, neformalno, slabšalno prasec, slabšalno prašič, slabšalno pujs
      2.1. neformalno, slabšalno kar vzbuja odpor, jezo, čustveno prizadetost
FRAZEOLOGIJA: kot prasica, Prekleta prasica!
ETIMOLOGIJA: prase
prehlàd prehláda samostalnik moškega spola [prehlàt prehláda]
    virusno vnetje zlasti zgornjih dihal s kašljem, izcedkom iz nosu, navadno ob nekoliko povišani telesni temperaturi
ETIMOLOGIJA: prehladiti

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
antánta -e ž (ȃ)
zgod., navadno v zvezi velika antanta zveza Anglije, Francije in Rusije pred prvo svetovno vojno: sile antante; boriti se na strani antante / mala antanta zveza med Čehoslovaško, Jugoslavijo in Romunijo po prvi svetovni vojni
SSKJ²
aristokratízem -zma m (ī)
kar je značilno za aristokrate: boriti se proti aristokratizmu / odbijal jo je s svojim aristokratizmom; pren. aristokratizem njegove umetnosti
SSKJ²
barbarízem -zma m (ī)
1. nekulturnost, surovost: boriti se proti barbarizmu; barbarizem nacistov / neznanci so zagrešili nov barbarizem nad spomenikom
2. jezikosl. po tujem jeziku narejena beseda ali zveza: nasveti za odpravo barbarizmov
SSKJ²
barikáda -e ž (ȃ)
nav. mn. na hitro postavljena cestna pregrada ali zapreka, zlasti pri oboroženih spopadih: na ulicah so postavili barikade; boriti se na barikadah
 
knjiž. klicati na barikade spodbujati k uporu, boju
SSKJ²
birokratízem -zma m (īnav. slabš.
1. formalistično, neživljenjsko upoštevanje predpisov, zlasti pri uradnikih: brezčuten, dlakocepski, pretiran birokratizem / bruseljski, evropski birokratizem; pravniški birokratizem
2. v socializmu sistem v javni upravi, v katerem odločajo uradniki: birokratizem je naperjen proti koristim ljudskih množic; v urade se je vgnezdil birokratizem; boriti se proti pojavom birokratizma; državni birokratizem / ostanki birokratizma birokratske miselnosti
SSKJ²
birokratizíranje -a s (ȋ)
glagolnik od birokratizirati: boriti se proti birokratiziranju državnega aparata
SSKJ²
bizantínstvo -a s (ȋ)
1. slabš. klečeplazno, hinavsko prilizovanje oblastnikom: boriti se proti bizantinstvu
2. značilnosti bizantinske kulture in umetnosti: pozna antika prehaja v bizantinstvo
SSKJ²
boríti se -ím se nedov. (ī í)
1. udeleževati se oboroženega spopada, boja: boriti se s sovražnikom; junaško se je boril; bataljon se je boril do zadnjega moža; boriti se na nož, na življenje in smrt; boril se je kakor lev; pren. boriti se zoper obup; boriti se sam s seboj; boriti se s težavami; več ur se je boril z valovi
2. zelo si prizadevati za kaj: tekmovalec se bori za prvo mesto; boriti se za kruh, za obstoj, za pravice; bori se, da bi obdržal svoj položaj
// v zvezi s s, z s težavo upirati se čemu: boriti se s solzami, s spancem
3. ekspr. težko hoditi skozi kaj ovirajočega: boriti se skozi zamete
● 
šalj. že štiri dni se krepko bori s cvičkom ga pije; boriti se s smrtjo biti v agoniji, umirati; v Parizu se je hudo boril s francoščino jo je težko in slabo govoril; knjiž. boriti se z mlini na veter spopadati se z namišljeno nevarnostjo; publ. boriti se z ramo ob rami skupaj, složno
    borèč se -éča -e:
    boreč se za enakopravnost; boreče se države
SSKJ²
borjênje -a s (é)
1. glagolnik od boriti se: podleči v borjenju; zagrizeno borjenje / borjenje za osebne cilje
2. šport. boksarski, rokoborski, sabljaški šport: učitelj borjenja; meči za borjenje
SSKJ²
bravúra -e ž (ȗ)
1. knjiž. izredno, zlasti tehnično obvladanje česa; spretnost, dovršenost: skladbo je odigrala z vrhunsko bravuro; izvedba zahteva predvsem tehnično bravuro; bravura slikanja / izvajati bravure na trapezu; brezhibno je obvladal številne bravure tehnično zahtevna in hitra mesta v skladbi; govorniške bravure
2. star. pogumnost, drznost: boriti se z bravuro / rad govori o svoji bravuri drznem, pogumnem dejanju
SSKJ²
brezpôselnost -i [bresposəlnostž (ȏ)
pojav, stanje, da je del ljudi brez stalnega dela, zaposlitve: brezposelnost v svetu narašča; odpraviti brezposelnost; boriti se proti brezposelnosti / akutna brezposelnost
SSKJ²
civilizíranec -nca m (ȋ)
kdor uporablja dosežke civilizacije: divjak in civiliziranec se morata boriti za obstanek; pomehkužen civiliziranec
SSKJ²
četováti -újem nedov. (á ȗ)
knjiž. boriti se, vojskovati se: on je sedel doma, ko smo mi četovali; četoval je po Šumadiji
Število zadetkov: 265