Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

Celotno geslo eSSKJ
bádelj bádlja samostalnik moškega spola [bádəl]
    1. trnata zdravilna rastlina z vijoličastimi cvetovi v koških, zelenimi nazobčanimi listi z belimi listnimi žilami in črno rjavimi semeni ali del te rastline; primerjaj lat. Silybum marianum; SINONIMI: pegasti badelj
STALNE ZVEZE: pegasti badelj
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz hrv. bàdelj, iz bádati ‛bosti’, glej ↑bosti
Celotno geslo eSSKJ
bodíka bodíke samostalnik ženskega spola [bodíka]
    1. koničast izrastek pri živalih ali rastlinah
    2. iz zoologije morska riba z velikimi usti ter strupenimi bodicami po hrbtu in v škrgah, ki živi zlasti na morskem dnu; primerjaj lat. Scorpaena
    3. zimzelen grm z gladkimi ali nazobčanimi listi z bodicami in drobnimi okroglimi plodovi navadno rdeče barve; primerjaj lat. Ilex aquifolium; SINONIMI: iz botanike navadna bodika
STALNE ZVEZE: navadna bodika
ETIMOLOGIJA: ↑bosti

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
bodênje tudi bôdenje -a s (é; ó)
glagolnik od bosti: bodenje v prsih
SSKJ²
bôsti bôdem nedov., bôdel in bódel bôdla, stil. bòl bôla (ó)
1. zaradi ostrosti povzročati komu pekočo bolečino: trnje me bode; pesek ga je bodel v bose noge / osat bode / ostra svetloba me je bodla v oči; pren. misel na tiste ljudi ga več ne bode; njihov prezir ga bode; v srce ga bode propadanje domače hiše
// brezoseb. čutiti ostro bolečino: če hodim bos, me bode / v prsih, pod rebri ga bode
2. delati vbode, vbodljaje: z iglo je bodla v tkanino; pren. oči so svetlo žarele in bodle vanj; brez besed stoji in bode v tla
3. prodirati, riniti iz česa: trava je bodla iz peska; žito že bode iz zemlje
● ta krava bode rada napada z rogovi; naš uspeh jih bode (v oči) nevoščljivi so nam zaradi našega uspeha; njeno vedenje bode v oči je zelo opazno; vonj po pečenki ga bode v nos vznemirja, draži; resnica v oči bode človek ne mara neprijetne resnice
    bôsti se 
    napadati se z rogovi: vola se bodeta; pren. ali naj se vse življenje bodem z njim? ne bom se več bodel s teboj
    ●     ekspr. ne bodi se z bikom ne nasprotuj človeku, ki ima večjo veljavo, moč kot ti; ne prepiraj se s trmastim človekom; knjiž., ekspr. bodel se je s hudimi skrbmi mučil; 
prim. bodeč
SSKJ²
jéžati -am nedov. (ẹ̄)
ekspr. zbadati, bosti: njegova brada jo je ježala
SSKJ²
mogóčnik -a m (ọ̑)
nav. ekspr. kdor ima veliko oblast, moč: mogočniki niso skoparili z nasilnimi ukrepi; uvidel je, da se nima smisla bosti z mogočniki; mogočniki krajevne oblasti; rezidence mogočnikov / denarni mogočniki denarni mogotci; razkošje mogočnikov
● ekspr. pred njo je stal lep vojak mogočnik zelo velik, postaven vojak
SSKJ²
píkati -am nedov. (ī ȋ)
1. z zasajanjem žela v kožo ali z ugrizom in izpustitvijo strupa povzročati bolečino ali ogrožati zdravje: čebele so divje pikale; te kače pikajo / rdeče mravlje močno pikajo
2. z zasajanjem sesala v kožo povzročati boleč, srbeč občutek: bolhe so ga začele pikati; komarji so na večer pikali; soparno je in obadi pikajo
3. ekspr. zaradi ostrosti povzročati komu pekočo bolečino; bosti: pesek ga je pikal v podplate; štrleča slama pika; trnje ga pika
4. pog. zbadati: pikati z buciko / pikati z besedami
// prizadevati, žaliti: žena ga pika, kadar le more; pogosto se pikata med seboj
5. ekspr. dajati odsekane, visoke glasove: po oknu so pikale kaplje / dež pika
● ekspr. kokoši pikajo zrnje zobljejo; ekspr. sonce močno pika žge; ekspr. iz zemlje že pika žito kali
    pikajóč -a -e:
    pikajoče žuželke

Slovenski pravopis

Pravopis
bôsti bôdem nedov. -i -íte, -èč -éča; bôdel -dla in bódel bôdla, star. bòl bôla, bòst/bôst, bodèn -êna; bodênje; (bòst/bôst) (ó) Osat ~e; bosti koga v kaj Trnje me ~e ~ noge; poud. Vonj po pečenki ga ~e ~ nos |vznemirja, draži|; poud. bosti iz česa Žito že ~e ~ zemlje |raste|; bosti v koga/kaj ~ z iglo v tkanino; brezos. bosti koga V prsih ga ~e
bôsti se bôdem se (ó) Vola se ~eta; poud. bosti se z/s kom/čim ~ ~ s sosedi |spopadati se, prepirati se|; ~ ~ s hudimi skrbmi |mučiti se|
Pravopis
izbôsti -bôdem dov.; drugo gl. bosti (ó) kaj ~ vzorec na papirju; izbosti kaj iz česa ~ trn iz kože
Pravopis
jéžati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; jéžanje (ẹ́; ẹ̑) poud. |zbadati, bosti|: koga Njegova brada jo je ježala
Pravopis
nabôsti -bôdem dov.; drugo gl. bosti (ó) kaj na kaj ~ ribo na osti
nabôsti se -bôdem se (ó) na kaj ~ ~ ~ trn
Pravopis
obôsti obôdem dov.; drugo gl. bosti (ó) koga/kaj Ježeve bodice so ga obodle
obôsti se obôdem se (ó) z/s čim ~ ~ s trnjem
Pravopis
pobôsti -bôdem dov.; drugo gl. bosti (ó) koga/kaj Trnje ga je pobodlo
Pravopis
prebôsti -bôdem dov.; drugo gl. bosti (ó) koga/kaj ~ blago; poud. prebosti koga z/s čim ~ koga z očmi, s pogledom |strogo ga pogledati|
Pravopis
pribôsti -bôdem dov.; drugo gl. bosti (ó) Žebelj je pribodel skozi podplat; poud. pribosti iz česa Žito je pribodlo iz zemlje |priklilo|; redk. pribosti kaj z buciko ~ sliko na podlago pritrditi
Pravopis
razbôsti -bôdem dov.; drugo gl. bosti (ó) kaj z iglo ~ blago
Pravopis
spodbôsti -bôdem dov. spodbodênje; drugo gl. bosti (ó) koga/kaj ~ konja v tek; poud. spodbosti koga k/h čemu ~ učenca k premišljanju |spodbuditi|
Pravopis
vbôsti vbôdem dov.; drugo gl. bosti (ó) kaj v kaj ~ šivanko v tkanino; redk. vbosti koga ~ napadalca z nožem zabosti; redk. vbosti koga v kaj ~ otroka v roko zbosti; vbosti komu/čemu kaj ~ sneženemu možu znamenje
Pravopis
vzpodbôsti -bôdem dov. vzpodbodênje; drugo gl. bosti (ó); gl. spodbosti
Pravopis
zabôsti -bôdem dov.; drugo gl. bosti (ó) koga/kaj v jezi ~ soseda; zabosti kaj v koga/kaj ~ iglo v blazinico
zabôsti se -bôdem se (ó) Trn se mu je zabodel v prst
Število zadetkov: 220