Fran

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.

1. 1. biti, stati v položaju pravokotno na podlago, stran od česa: pogladil si je lase, da mu ne bi štrleli; ušesa mu štrlijo / veje dreves štrlijo na vse strani; vlakna na tkanini štrlijo pokonci / pod nosom mu štrlijo brki / ovratnik pri obleki štrli od vratu se ne prilega vratu
2. 2. segati bolj daleč od sosednje stvari: zgornja ustnica štrli čez spodnjo; brada mu štrli naprej / bil je tako suh, da so mu štrlela rebra zelo
   // žima štrli iz blazine; lasje štrlijo izpod rute
   // segati nad okolico: zadaj so štrleli visoki vrhovi gor / dimniki so štrleli v nebo
3. 3. ekspr. biti zelo poudarjeno izražen: vzgojna misel preveč štrli iz besedila
   ● ekspr. ta učenec štrli iz drugih je drugačen, boljši od drugih
4. 4. nar. strmeti: štrlel je v vrata in čakal, da se odprejo

štrlèč -éča -e: štrleče ličnice; štrleča skala

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.

1. 1. ki slabo reže, seka: top meč, nož; topa kosa, sekira / topo rezilo
   ● topa stran noža rezilu nasprotna stran
2. 2. ki nima (ostre) konice: top svinčnik; topa šivanka; topo pero / riba s topim gobcem; top nos; topa brada
3. 3. ki se ne pojavlja v izraziti obliki: top zadah po trohnobi; topa bolečina
   // ki povzroča nizek, nezveneč, zamolkel glas: top padec, udarec; topo pokanje z bičem
   // nizek, nezveneč, zamolkel: top glas, zvok
4. 4. neobčutljiv za zunanje dražljaje: gledal je v knjigo, toda bil je tako top, da ni videl črk / ekspr. glušec je top za slavčevo petje
5. 5. ki je brez volje, zanimanja: top je za vse, kar se dogaja okoli njega / top nasmeh, pogled / topa vdanost / ekspr. sončen dan ga je izvabil iz topega ždenja k delu
6. 6. knjiž. neumen, omejen: top človek; bistri in topi učenci / tope besede
   ♦ geom. topi kot kot, večji od 90° in manjši od 180°; les. topi spah spah, pri katerem so ravni robovi lesenih delov, navadno v vzdolžni smeri, tesno sestavljeni

tôpo in topó prisl.: topo gledati predse; nesrečo je topo prenašal; topo udarjati; starčevsko topo mežikati

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.

1. 1. srednje velik in krepko razvit: tršat moški; gospodinja je tršata in odločna / biti tršate postave / tršat hrbet; tršata brada
2. 2. ki ima močne poganjke, veje: tršat hrast / grmovnica tršate rasti
   ● tršati lasje gosti, bujni; ekspr. tršate kretnje nerodne, okorne; tršate obrvi namrščene; ekspr. motilo jih je njegovo tršato govorjenje robato

tršáto prisl.: tršato se je postavil predenj

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.

1. 1. povzročiti, narediti, da se kaj z enim delom pritrjenega premakne sem in tja: veter je zamajal vrhove dreves; močno, rahlo zamajati / zamaje z glavo in zapre oči
   // povzročiti, da se kaj premakne sploh: valovi zamajejo čoln
2. 2. ekspr. povzročiti, da kaj ni več trdno: tako poslovanje lahko zamaje še tako dobro podjetje / v temeljih zamajati ustaljeni red / trpljenje ni zamajalo njihovega zaupanja
3. 3. knjiž. povzročiti, da kdo v svojem mnenju, ravnanju ni več tako odločen, trden: ta dogodek jo je zamajal / zamajati koga v njegovem navdušenju
   ● publ. zvečer je mesto zamajal potres je bil v mestu potres

zamajáti se, tudi zamájati se 
1. 1. z enim delom pritrjen premakniti se sem in tja: travne bilke so se zamajale / zamajal se je in padel; ekspr.: brada se mu je zamajala zatresla; zvon se je zamajal in oglasilo se je zvonjenje zazibal
   // premakniti se sploh: stopnice so se ob vsakem koraku zamajale; udaril je po mizi, da se je vse zamajalo zelo močno
2. 2. postati majav: če se zamaje en steber, stavba ne bo več trdna
3. 3. ekspr. postati netrden: zamajal se je celotni vrednostni sistem / njegovo upanje se je zamajalo
   ● knjiž. skoraj bi se bilo zgodilo, da bi se mi zamajalo moje delo da ne bi bil več prepričan o njegovi potrebnosti, smiselnosti; ekspr. zamajal se mu je stolček njegov (družbeni) položaj je postal ogrožen; ekspr. tla so se nam zamajala pod nogami naš (družbeni) položaj je postal ogrožen; ekspr. če pogledaš kvišku, se ti zamaje v glavi imaš občutek, kot da se ti nekaj premakne v glavi sem in tja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.

zaóbliti se ekspr.  postati obel, okrogel: lica so se mu zaoblila; obraz, trebuh se mu je z leti zaoblil / zaradi preobilne hrane se je zaoblil

zaóbljen -a -o 
1. 1. deležnik od zaobliti: zaobljen rob
2. 2. ekspr. obel, okrogel: zaobljen kamen; zaobljen ribji trup; zaobljeni vrhovi gora; zaobljena kupola cerkve / zaobljena krošnja dreves / ima širok, zaobljen obraz; mehko zaobljena brada

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.

1. 1. knjiž. narediti kaj ostrejše, bolj koničasto; priostriti: zaostriti konico
2. 2. ekspr. narediti kaj strožje: zaostriti kazni, predpise; zaostriti nadzor nad čim / zaostriti merila / zaostriti glas
3. 3. knjiž. narediti kaj bolj sposobno za sprejemanje dražljajev: življenje v naravi mu je zaostrilo čute / delo z mladimi mu je zaostrilo posluh za njihove probleme
4. 4. ekspr. narediti kaj večje, intenzivnejše: zaostriti disciplino / zaostriti spor / zaostriti boj proti preprodajalcem mamil
5. 5. ekspr. narediti kaj bolj napeto, težavno: to je še bolj zaostrilo odnose med njimi; pomanjkanje denarja je zaostrilo razmere v družini

zaostríti se 
1. 1. ekspr. postati ožji, bolj koničast: brada se mu je zaostrila / zaradi bolezni se mu je obraz zaostril
2. 2. ekspr. postati strožji: z leti so se mu poteze zaostrile
3. 3. knjiž. postati bolj sposoben za sprejemanje dražljajev: vid se mu je zaostril
4. 4. ekspr. postati hujši, večji: gospodarska kriza se je zaostrila; nesoglasja so se zaostrila; spor se je zaostril
5. 5. ekspr. postati bolj napet, težaven: mednarodni položaj se je zaostril

zaostrèn -êna -o: zaostreni odnosi med narodi; zaostrene razmere v deželi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.

1. 1. ekspr. delati kaj strožje: cenzuro so vedno bolj zaostrovali
2. 2. ekspr. delati kaj večje, intenzivnejše: zaostrovati disciplino / zaostrovati boj
3. 3. ekspr. delati kaj bolj napeto, težavno: zaostrovati odnose s kom

zaostrováti se 
1. 1. ekspr. postajati ožji, bolj koničast: brada se mu zaostruje
2. 2. ekspr. postajati strožji: poteze na obrazu se ji z leti zaostrujejo
3. 3. knjiž. postajati bolj sposoben za sprejemanje dražljajev: vid se mu zaostruje
4. 4. ekspr. postajati hujši, večji: nesoglasja se zaostrujejo
5. 5. ekspr. postajati bolj napet, težaven: politični položaj se zaostruje; razmere se zaostrujejo

zaostrujóč -a -e: zaostrujoča se nasprotja med velesilami

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.

zarásti se 
1. 1. postati prekrit, zapolnjen z rastlinami: poseka se je zarasla / opuščena njiva se hitro zaraste
2. 2. z rastjo tkiva postati cel, zaceljen: ranjena kost se ni hotela zarasti; zaradi komplikacij se koža še ni zarasla / rebra so se nepravilno zarasla zrasla

zaráščen stil. zarásten -a -o: z grmičevjem zaraščen kraški svet; komaj so hodili po zaraščenih poteh
● ekspr. biti zaraščen v obraz v veliki meri pokrit s kocinami, brado; neobrit; prim. zarasel

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.

zasréžen -a -o: zasrežene veje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.

zašíliti se ekspr.  postati ožji, koničast: zaradi shujšanosti se mu je brada zašilila; nos se ji je zašilil

zašíljen -a -o: zašiljen svinčnik
● ekspr. zašiljeni vrhovi gor ostri, koničasti
♦ arhit. zašiljeni lok šilasti lok

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.

1. 1. štrleč se pojaviti: v svetlobi bliska je zaštrlela skala; pred njim je zaštrlel stolp; iz megle so zaštrleli vrhovi gor
2. 2. seči bolj daleč od sosednje stvari: brada mu je zaštrlela naprej; brki so mu zaštrleli
3. 3. začeti štrleti: ko se je odkril, so mu lasje zaštrleli na vse strani

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.

zatrésti se 
1. 1. sunkovito, hitro se premakniti, navadno sem in tja: most se je zatresel; stopnice so se ob vsakem koraku zatresle; nenadoma so se zatresle šipe / ekspr. spet se je zatresla zemlja spet je bil potres; pren., ekspr. zatresli so se temelji starega reda
   // nehotno, hitro se premakniti, navadno sem in tja: brada se mu je zatresla; roka s skodelico se ji je zatresla
2. 2. v kratkih časovnih presledkih se spremeniti v višini, jakosti: spregovoril je, ne da bi se mu glas zatresel
   ● pog., ekspr. hlače so se mu zatresle ustrašil se je, strah ga je postalo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.

1. 1. zaradi ostrosti povzročati komu pekočo bolečino: njegova brada jo je zbadala; strnišče zbada v bose noge / trnje zbada bode
   // ekspr.: burja zbada v obraz; mraz je zbadal do kosti
   // brezoseb. čutiti ostro bolečino: pri srcu, v prsih, pod lopatico ga zbada
2. 2. s koničastim predmetom povzročati komu bolečino: nehaj me zbadati; zbadati z buciko, iglo, s šivanko; zbadati koga z nožem
   // s koničastim predmetom preizkušati kaj: zdravnik ga je zbadal na različnih mestih
3. 3. ekspr. povzročati duševno bolečino, trpljenje: njeni očitki ga zbadajo
   // s premišljenimi, posmehljivimi besedami prizadevati, žaliti: rad zbada; žena ga zbada, kadar more; hudomušno zbadati; kar naprej se zbadata / zbadati s pikrimi besedami
   ● redko jezdec je zbadal konja z ostrogami spodbadal

zbadajóč -a -e: zbadajoč konja se je pognal v dir; zbadajoče besede; zbadajoče bolečine; prisl.: zbadajoče odgovoriti, reči

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.

zmŕšen -a -o: zmršeni lasje; bil je ves zmršen; zmršena drevesa

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.

1. 1. postati večji, višji zaradi naravnega, življenjskega razvoja: v tem letu je otrok zelo zrasel; zrasla je za pet centimetrov višje kot mati; zrasti v dolžino, višino / star. velik je zrasel postal je velik
   // v zvezi z v zaradi takega razvoja se razviti v to, kar izraža dopolnilo: zrasla je v lepo dekle; zrasel je iz otroka v moža / otroci so zrasli v delovne ljudi
   // z rastjo dobiti dokončno podobo: ta drevesa hitro zrastejo; mladič zraste v enem letu / kaj bi bil rad, ko zrasteš ko boš odrasel; šalj. bom kar stal, bom prej zrasel / setev je zrasla in šla v klasje; jedo to, kar zraste na njivi
2. 2. zaradi naravnega, življenjskega razvoja nastati, pokazati se: fantu so že zrasle brčice; zrasli so novi listi; zrasel mu je prvi zob; iz groba je zrasla vrtnica; po dežju je zraslo veliko gob / treba je počakati, da zraste nova generacija
3. 3. s prislovnim določilom preživeti čas rasti, zorenja: zrasel je na vasi, pri starih starših / zrasli so v izobilju, revščini
4. 4. nav. ekspr. postati večji
   1. a) po obsegu: trebuh mu je zrasel; oteklina je čez noč zrasla; mesto je zelo zraslo
   2. b) po številu: na vsakih sto metrov globine zraste temperatura za tri stopinje / število zaposlenih je zraslo
5. 5. doseči višjo stopnjo
   1. a) glede na intenzivnost, jakost: hrup je še zrasel; pritisk je zelo zrasel narasel
      // od jeze, razburjenja mu je glas zrasel / brundanje je zraslo v glasno petje / pogum, ponos mu je zrasel; ugled ustanove je zelo zrasel
   2. b) glede na količino: dohodki so malo zrasli; potrebe po energiji so zrasle za dvajset odstotkov; promet je v tem obdobju zelo zrasel
   3. c) glede na možni razpon: cene so zrasle; kvaliteta je zrasla
      // razviti se, postati boljši, kvalitetnejši: igralec je v zadnjem obdobju zelo zrasel; moralno, umetniško zrasti / zrasti v dobro pevko
6. 6. ekspr. nastati, pokazati se kot posledica dela: pod njenimi prsti je hitro zrasel papirnat okrasek / tu bodo zrasli stanovanjski bloki; zrasla so nova naselja / vsak dan zraste kako novo podjetje se ustanovi
7. 7. nav. ekspr. postati viden, opazen: po dolgi hoji zraste pred nami koča; iz teme je zrasla postava / na nebu je zrasla luna vzšla
8. 8. ekspr. nastati, razviti se kot posledica česa: čuden upor je zrasel v njem; med njima je kmalu zraslo zaupanje / ta spoznanja so zrasla iz pisateljevega notranjega življenja / ta glasba je zrasla iz ljudskega izročila
9. 9. postati s čim skladna celota: nova cesta je zrasla z okolico / sosednji naselji sta že zrasli v celoto
10. 10. ekspr. z naraščanjem glasu, odločnejšim vedenjem pokazati jezo, razburjenje: oče je ukazovalno zrasel / zrasti v jezi / tako ne boš govoril z menoj, je zrasel
    // navadno s prislovnim določilom postati bolj samozavesten, ponosen: od sreče je zrasel do neba; ob taki pohvali je kar zrasel
    ● ekspr. pri tem delu ti bo zrasla brada zelo dolgo boš to delal; ekspr. greben mu je zrasel postal je domišljav, prevzeten; ekspr. spet so jim zrasle peruti spet so postali (preveč) samozavestni, aktivni; ekspr. to ni zraslo na njegovem zelniku tega ni sam dognal; to ni njegov domislek; pog. čez glavo mu je zrasel se ga ne boji več, se ne zmeni za njegove opomine; ekspr. s tem dejanjem je zrasel v njenih očeh ga je začela bolj ceniti, spoštovati; ekspr. prodaj mu tisti les, saj ti ni na srcu zrasel saj ni potrebno, da si tako navezan nanj

zrásti se 
1. 1. rastoč se združiti, povezati: drevesi, veji sta se zrasli; cepič se je zrasel s podlago; rebra so se nepravilno zrasla
   // ekspr. združiti, povezati se sploh: umsko in ročno delo se bosta sčasoma zrasli / sorodne panoge so se zrasle med seboj
2. 2. ekspr. začeti skladno obstajati, živeti s kom: stara in mlada družina sta se zrasli / mož in žena se morata zrasti v eno / mesto se je zraslo z zaledjem tesno povezalo

zrásel -sla -o: rodil se je z zraslimi prsti; zrasle kosti
♦ bot. cevasto zraslo cvetno odevalo

zráščen -a -o: zraščena dvojčka; zraščeni veji; ima zraščene obrvi
● ekspr. zelo je zraščen z zemljo navezan nanjo
♦ med. zraščeni pljučna in rebrna mrena; prim. izrasti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.