Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
prirásti -rástem in -rásem dov., prirásel in prirástel (á)
1. z rastjo postati večji
a) po obsegu, količini: to drevo je letos le malo priraslo / sekati v gozdovih več kot priraste
b) po teži: v dveh mesecih biki niso skoraj nič prirasli
// povečati se, pomnožiti se z novimi osebki: čreda je čez poletje prirasla za nekaj telet / v zadnjem letu je prebivalstvo precej priraslo
// dodatno, zraven zrasti: posekal je drevesa, ki so prirasla / ekspr. v trgu so v teh letih prirasle nove hiše so jih postavili
2. rastoč seči kam: trta je prirasla do vrha strehe / ekspr. brada kralja Matjaža je že sedemkrat prirasla okoli mize se rastoč ovila
// rastoč priti, pojaviti se iz česa: iz zemlje je prirasla vrtnica / prvi zob mu je že prirasel iz čeljusti
    prirásti se 
    z rastjo postati povezan, združen s čim: mišica se priraste na kost; odrezani prst se je že prirasel / bršljan se je prirasel na drevo
    ● 
    ekspr. fant jim je kmalu prirasel k srcu vzljubili so ga; ekspr. ti kraji so mu prirasli k srcu rad zahaja vanje, živi v njih; obstal je, kakor bi k tlom prirasel mirno, nepremično; šalj. duša se mu je prirasla kljub starosti še ne bo kmalu umrl
    priráščen -a -o:
    bukev je trdno priraščena na skalo
     
    ekspr. ta pa nima priraščenega jezika spretno in veliko govori
     
    med. priraščeni jezik; priraščena pljuča; 
prim. prirasel
SSKJ²
púh1 -a m (ȗ)
mehki dlaki podobno perje pri ptičjih mladičih: v gnezdu so čivkali s puhom pokriti mladiči; lahek, rahel kot puh / gosji puh / blazina, pernica, napolnjena s puhom
// nav. ekspr. mlade, mehke dlake, iz katerih se razvijejo brada, brki: pod nosom mu poganja prvi puh; obriti si puh
// kar je podobno perju, mehki dlaki sploh: deblo in listi so porasli s puhom
● 
ekspr. vse je le pih in puh brez vrednosti, cene
SSKJ²
rásti rástem tudi rásem nedov., stil. rastó; rástel in rásel (á)
1. postajati večji, višji zaradi naravnega, življenjskega razvoja: človek raste približno dve desetletji; drevo, žival lepo raste; lasje, nohti hitro rastejo; raste kot konoplja hitro / rasti v dolžino, višino; rasti krivo, naravnost
// nastajati, kazati se zaradi takega razvoja: fantu že raste brada; gobe rastejo najbolj po dežju; ptiču raste novo perje; otroku so začeli rasti zobje
// v zvezi z v zaradi takega razvoja se razvijati v to, kar izraža dopolnilo: grm že raste v drevo; dekle raste v močno, postavno žensko / rasti iz fanta v moža
// ekspr. postajati starejši, zrelejši: fant hitro raste, kmalu bo cel mož
2. s prislovnim določilom preživljati čas rasti, zorenja: rastla je brez staršev, pri babici, v mestu; rastli so med vojno; ti otroci rastejo kot koprive za plotom brez varstva, vzgoje / rasti v revščini
3. s prislovnim določilom biti kje, nahajati se v stanju, značilnem za živo rastlino: lišaji rastejo navadno na severni strani dreves; na njivi raste pšenica / ekspr. v teh krajih raste dobro vino trta, katere grozdje daje dobro vino / pri nas palme ne rastejo ne uspevajo
4. nav. ekspr. postajati večji
a) po obsegu: trebuh mu raste; pleša mu je rastla daleč proti tilniku / mesto raste na vse strani se širi; zaradi močnega deževja je reka rastla naraščala; testo je lepo rastlo vzhajalo; knjiž. dan se je nagibal in sence so rastle se daljšale / dan raste postaja daljši
b) po številu: naša družina je iz leta v leto rastla; mestno prebivalstvo raste hitreje kot vaško narašča
5. dosegati višjo stopnjo
a) glede na intenzivnost, jakost: hrup okoli njega je vse bolj rastel; temperatura raste / od jeze mu je glas vedno bolj rastel / ekspr.: njena ljubezen do glasbe je rastla; upanje, žalost raste; v njem raste prepričanje, da bo ozdravel
b) glede na količino: dohodki, dolgovi rastejo; proizvodnja, promet raste narašča
c) glede na možni razpon: cene rastejo; nasilje v mestih raste / nesnost pri kokoših je začela rasti se je začela večati
// prihajati na višji ton, večjo glasnost: glas harmonike je rastel in padal; melodija je rastla / mrmranje je rastlo v godrnjanje
// ekspr. razvijati se, napredovati: ta slikar raste od razstave do razstave / gospodarsko, umetniško rasti / rasti v razumnosti / rasti v dobrega nogometaša
6. ekspr. v vedno večji meri nastajati, kazati se kot posledica dela: izpod noža mu je iz kosa lesa rastla figurica / v okolici rastejo nove hiše; zidovi so rastli kar pred njihovimi očmi / ob pripovedovanju je pred nami rastla podoba domovine
7. nav. ekspr. postajati viden, opazen v vedno večjem obsegu: iz megle, mraka so rastle hiše / luna raste
8. ekspr. z naraščanjem glasu, odločnejšim vedenjem kazati jezo, razburjenje: ker mu sin ni odgovarjal, je oče vedno bolj rastel / kam spet gresta, je rastel
// navadno s prislovnim določilom postajati bolj samozavesten, ponosen: od sreče, ob pohvalah je kar rastel
● 
ekspr. greben mu raste postaja domišljav, prevzeten; ekspr. kupček mu raste premoženje, zlasti količina denarja se mu veča; ekspr. minute so rastle v ure, njega pa še ni bilo minilo, preteklo je že več ur, veliko časa; knjiž. vsa ta spoznanja rastejo iz pisateljevega notranjega življenja izvirajo; ekspr. videti travo rasti in slišati planke žvižgati videti in slišati stvari, ki jih v resnici ni; pog. čez glavo mu raste prenehava se ga bati, meniti se za njegove opomine; ekspr. raste v njenih očeh vedno bolj ga ceni, spoštuje; ekspr. delo mu kar raste pod rokami vedno več ga ima; ekspr. tak človek ne raste za vsakim plotom težko je srečati, spoznati takega človeka; preg. iz malega raste veliko
    rastóč -a -e:
    rastoč na podeželju, je dobro poznal kmečko življenje; v vodi rastoči mahovi; rastoče potrebe industrije
     
    jezikosl. rastoča intonacija nekdaj z dvigajočim se ali nizkim tonskim potekom naglašenega zloga in s tonsko višjim naslednjim nenaglašenim zlogom; lit. rastoči ritem ritem, pri katerem so poudarki na koncu govorne enote
    ráščen -a -o:
    iztegnil je svoje krivo raščene noge; za pleme izbiramo lepo raščena teleta; 
prim. rasel
SSKJ²
razkúštrati -am dov. (ȗ)
ekspr. narediti kaj neurejeno, neporavnano, zlasti lase; razmršiti: razkuštrati lase
    razkúštran -a -o:
    razkuštrani lasje; razkuštrana brada
SSKJ²
razkuzmáti -ám tudi razkúzmati -am dov. (á ȃ; ȗ)
star. razmršiti, razkuštrati: veter mu je razkuzmal brado
    razkuzmán tudi razkúzman -a -o:
    razkuzmani lasje; razkuzmana brada
SSKJ²
razmŕšiti -im dov. (ŕ r̄)
narediti kaj neurejeno, neporavnano, zlasti lase: razmršil ji je lase / veter mu je razmršil brado
    razmŕšen -a -o:
    razmršeni lasje; bil je ves umazan in razmršen; razmršena brada
SSKJ²
razrásel -sla -o tudi razrástel -tla -o [razrasəu̯; razrastəu̯prid. (ā á)
1. ki ima več poganjkov, vej: grmičasto razrasel plevel; lepo razraslo drevo
2. ki se rastoč razširi: ob poti razraslo robidovje / do oči razrasla brada; prim. razrasti se
SSKJ²
résast -a -o prid. (ẹ́)
1. ki ima rese: resast prt; resast trak na zavesah; resasto ogrinjalo / trava z resastimi klasi / resasta pšenica / žito postaja resasto
2. poln res: iztrepati resasto jopico, srajco
3. podoben resam: resasti izrastki / resasti oblaki
4. ki je trši, daljši: resasti brki, lasje; resasta brada; krava z resasto dlako / jopica iz resaste volne grobe, bodeče
5. lov. ki ima tršo, daljšo dlako: resasti psi / resasti foksterier; resasti istrski gonič
6. nar. robat, grob2resast človek; na pogled je resast, v resnici pa je prijazen / resast pogled; resast značaj
♦ 
bot. resasti pasji rep enoletna trava z jajčastim klasom in dolgimi resami, Cynosurus echinantus; tekst. volnena resasta preja volnena preja z naravnimi ali umetnimi resastimi vlakni; resasta vlakna kratke, debele trše dlake; vet. resasta dlaka trša in redkejša dlaka pri nekaterih živalih, ki sega čez nadlanko
    résasto prisl.:
    resasto porasel obraz
     
    nar. resasto gledati jezno, namrščeno
SSKJ²
robíti in róbiti -im nedov. (ī ọ́)
1. delati rob: robiti krilo; robiti prte, zavese; robiti na šivalnem stroju; robiti s čipkami
2. knjiž. obdajati, obkrožati: cesto je robilo gosto grmovje; obraz mu robi brada / jutranja zarja je robila vrhove / smehljaj ji robi ustnice
3. šport. pritiskati na robove smuči: kaj pa tako robiš; robiti z notranjimi robniki
4. ekspr. govoriti, pripovedovati: robiti debele, kosmate; take je robil, da jim je šlo na smeh
● 
pog., ekspr. ta mu jih pa robi ga ošteva; mu ostro odgovarja; zastar. robiti drevje podirati, sekati; knjiž. robiti glave sovražnikom sekati
♦ 
les. robiti les delati, da imajo kosi lesa ostre robove med ploskvami; teh. robiti pločevino
    robíti se in róbiti se knjiž.
    odražati se, kazati se: hribi se robijo v ostrih obrisih
    róbljen -a -o:
    s čipkami robljen prt; robljene deske
SSKJ²
ŕtast -a -o prid. (ŕ)
podoben rtu: rtasta njiva sredi travnikov
 
knjiž. rtasta brada koničasta, štrleča
 
arheol. rtasta fibula zaponka z lokom, na katerem so navadno tri izboklinice
SSKJ²
rús3 -a -o prid. (ȗ ū)
star. rdeč, rjavkasto rdeč: ruse lise / rus konj; imeti ruse lase; rusa brada
● 
zastar. črni in rusi prebivalci rdečepolti; nar. žeti ruso pšenico rumeno
♦ 
min. rusi železovec hematit
SSKJ²
rúsa2 -e ž (ū)
nav. mn., nar. severovzhodno brk: starčeve viseče ruse / zajčje ruse
 
nar. severovzhodno skoraj ves obraz so mu pokrivale ruse brada; kocine
SSKJ²
sivéti -ím nedov. (ẹ́ í)
postajati siv: lasje mu sivijo / nebo sivi / njegov obraz je sivel, ko je tako govoril / mož že začenja siveti
// knjiž. sivo se odražati, kazati: v daljavi sivijo gore
    sivèč -éča -e:
    siveči lasje; siveča brada
SSKJ²
skódrčati -am in skodrčáti -ám dov. (ọ̑; á ȃ)
zastar. zmršiti, skuštrati: z roko komu skodrčati lase; brada se mu je skodrčala / misli so se mu skodrčale
    skódrčan in skodrčán -a -o:
    skodrčana brada
SSKJ²
slínav -a -o prid. (í)
1. ki se slini: slinav otrok
2. slinast: slinava brada
3. slabš. pretirano prijazen, priliznjen: spremenili so se v slinave hlapce
● 
slabš. ali si res še tako slinav, da tega ne razumeš mlad, nedorasel; slabš. slinava pesem pretirano čustvena
SSKJ²
smôlnat -a -o prid.(ȏ)
nanašajoč se na smolo: smolnat kip / smolnat les; smolnata bakla; trske so smolnate, zato dobro gorijo / smolnata obleka; smolnate roke / smolnat vonj
    smôlnato prisl.:
    smolnato črna brada
SSKJ²
srebŕn -a -o prid. (ȓ)
1. ki je iz srebra: srebrn kovanec; srebrn pribor; srebrna žica / srebrna kolajna, medalja kolajna, medalja, ki se podeli za drugo mesto v posameznih športnih disciplinah; srebrna plaketa; srebrna ura
// srebrov: srebrni rudniki; srebrna ruda
2. take barve kot srebro: srebrni čevlji; srebrn papir / ekspr.: srebrni lasje; srebrna brada; pesn. srebrna rosa / srebrn sijaj; srebrna barva
3. ekspr. zvonek, čist: srebrn glas; srebrn smeh otrok; srebrno petje
● 
pog. srebrna lisica krzno severne lisice, dobljeno pozimi; srebrna poroka petindvajsetletnica poroke; ekspr. srebrna ptica letalo; ekspr. ima že srebrne nitke v laseh sive lase
♦ 
bot. srebrna krvomočnica alpska rastlina s srebrno dlakavimi pritličnimi listi in rožnatimi cveti, Geranium argenteum; um. srebrno risalo nekdaj risalo s srebrno konico; vrtn. srebrni javor veliko parkovno drevo z nasprotnimi, deljenimi, na spodnji strani srebrno sivimi listi, Acer saccharinum; srebrna lipa visoko okrasno drevo z velikimi premenjalnimi, na spodnji strani srebrno sivimi listi, Tilia tomentosa; srebrna smreka parkovno drevo s srebrno sivimi iglicami, Picea pungens var. glauca; zool. srebrna ribica z lesketajočimi se luskinicami pokrita žuželka, ki živi v stanovanju, Lepisma saccharina
    srebŕno prisl.:
    srebrno se lesketati; srebrno beli lasje
SSKJ²
sršàv -áva -o prid. (ȁ á)
ki srši: sršavi brki; sršava brada, dlaka
● 
knjiž. gledal je sršave konje mršave
SSKJ²
strníšče -a s (í)
1. njiva, na kateri je bilo požeto žito: preorati strnišče; kravo je pasel na strnišču / sejati repo po strnišču
// po žetvi preostali del žitnih stebel: pleti, puliti strnišče; visoko požeto strnišče / ajdovo, ječmenovo, pšenično strnišče
2. ekspr. neobrita brada: z roko se je pogladil po strnišču / obraz, porasel s sivim strniščem
SSKJ²
ščetína -e ž (í)
trša dlaka, zlasti pri prašiču: odstranjevati, strgati ščetine; poraščen z gostimi ščetinami; njegovi lasje so trdi kot ščetine / ekspr. teh nekaj ščetin še ni brada kocin / krtača, zobna ščetka iz naravnih ščetin
// kar je tej dlaki podobno: perlonske ščetine omela; čopič iz umetnih ščetin
♦ 
gozd. ščetina zatrgani del pri štoru, pri tramu; zool. tipalne ščetine trše, resaste dlake nekaterih živali, s katerimi tipajo
Število zadetkov: 99