Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ

Zadetki iskanja

SSKJ
brázda -e ž (á) 
  1. 1. pri oranju nastali jarek ali obrnjena zemlja: izorati, obrniti, zastaviti brazdo; rezati brazde; saditi krompir pod brazdo; črne, globoke brazde / vleči brazdo; nar. vola sta počivala med brazdo med oranjem brazde; pren. proces socialistične preobrazbe naše vasi je zaoral najgloblje brazde
  2. 2. brazdi podobna zareza: vrezovati brazde v les; z brazdami preprežen obraz; brazda na dlani črta
    ♦     bot. brazda vrhnji del pestiča; elektr. brazda na gramofonski plošči sled mehanskega zapisa zvoka; navt. (vodna) brazda sled za ladjo
SSKJ
deskà -è in dèska -e [dəs] ž, rod. mn. dèsk tudi desák (ȁ ȅ; ə̄) 
  1. 1. ploščat kos lesa iz podolžno razžaganega debla: pooblati, razžagati desko; pribiti desko čez luknjo; iz desk zbita koča; zabiti žebelj v desko; dolga, široka deska; hrastove, smrekove deske; suhe deske so škripale pod nogami; žagana deska; tla iz surovih desk / ekspr. spati na golih, trdih deskah
  2. 2. s prilastkom (lesena) plošča, prirejena za različne namene: rezati na kuhinjski deski; likalna deska z blagom prevlečena deska za likanje oblek; obvestilo je bilo pritrjeno na oglasni, razglasni deski; bleščeče osvetljena reklamna deska; risalna deska
  3. 3. šport. telovadna priprava, s katere se skače, preskakuje: pognal se je na desko in preskočil konja; z deske je skočil v vodo / odskočna, prožna deska
    // publ., v zvezi odskočna deska kar omogoča kako dejavnost, izhodišče: odvetniški poklic mu je bil odskočna deska za politično delovanje; okupirano ozemlje jim je služilo kot odskočna deska za nadaljnjo ekspanzijo
  4. 4. šah. plošča, razdeljena na kvadratna polja dveh barv, navadno za igranje šaha: postaviti figure na desko / demonstracijska deska; šahovska deska / igrati na prvi deski na tekmovanju igrati kot najboljši igralec v moštvu
    // žarg. dolgo je bil prva deska moštva najboljši igralec
  5. 5. mn., ekspr. gledališki oder, gledališče: z velikim uspehom je nastopil na opernih deskah; to delo želimo videti tudi na domačih deskah / gledališke, odrske deske / zelo mlada je stopila na deske začela igrati v gledališču
    ♦     agr. deska poševna železna plošča pri plugu, ki odrezano brazdo obrne in zdrobi; čeb. naletna deska deska na spodnji sprednji strani čebelnjaka, kamor sedajo čebele; tisk. deska plošča, na katero se odlaga stavek; zgod. deželna deska v fevdalizmu zemljiška knjiga z vpisi plemiških zemljišč
SSKJ
izoráti -ôrjem in -órjem dov., izôrji izorjíte; izorál (á ó, ọ́) 
  1. 1. z oranjem spraviti iz zemlje: izorati kamenje, kosti / krompir so že izorali
  2. 2. z oranjem narediti: izorati brazdo; pren. skrb mu je izorala gube na obrazu
    izorán -a -o: vrane stikajo za izoranimi črvi; izorana brazda; prim. zorati
SSKJ
kólca kólc s mn. (ọ̄) 
  1. 1. priprava z dvema kolesoma, na katero se pripne plug pri oranju: kolca so cvilila; naložila sta plug, kolca in brano na voz; fant je potiskal kolca v brazdo / plužna kolca
  2. 2. nar. ročni voziček, navadno na dveh kolesih: ves krompir je na kolcih zvozil domov
SSKJ
merjásec -sca m (á) 
  1. 1. odrasel samec prašiča: rediti merjasca; merjasec in svinja; kot podivjan merjasec se je pognal proti ženskam / peljati svinjo k merjascu / divji merjasec samec divjega prašiča
    ♦     vet. skopiti merjasca
  2. 2. nizko pohoten, nasilen moški: čvekanje nerodnega merjasca / kot psovka mir mi daj, merjasec
  3. 3. nar. plug z dvema lemežema in deskama, ki obrača brazdo samo na eno stran; dvojni, obračalni plug: orati z merjascem; leseni merjasec
SSKJ
obračálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na obračanje: obračalna naprava, plošča / obračalna postaja
♦ agr. obračalni plug plug z dvema lemežema in deskama, ki obrača brazdo samo na eno stran
SSKJ
odoráti -ôrjem in -órjem dov., odôrji odorjíte; odorál (á ó, ọ́) 
  1. 1. z oranjem odvzeti: odorati za dve brazdi travnika; ob meji je preveč odoral / odorati brazdo odrezati jo od nezoranega
    // z oranjem odstraniti: odorati zemljo / odorati korenine
  2. 2. z oranjem odkriti kaj, priti do česa: odorati mišje gnezdo
SSKJ
ógrski -a -o prid. (ọ̄) 
  1. 1. zgod. nanašajoč se na Ogrsko: ogrski del avstroogrske monarhije / ogrski zlatnik
  2. 2. star. madžarski: ogrski jezik / ogrska dežela
    ♦     agr. ogrska marelica marelica z debelimi, na eni strani rdečkastimi sadeži z izrazito brazdo med polovicama; gastr. ogrska salama zelo posušena salama z nadevom iz drobneje sesekljanega svinjskega mesa in slanine; zgod. hrvatsko-ogrska nagodba; sam.: pog. prosim pet dek ogrske pet dekagramov ogrske salame
SSKJ
opraševáti -újem nedov. (á ȗ) bot. prenašati pelod s prašnikov na brazdo (pestiča): čebele so že začele opraševati / umetno opraševati
SSKJ
oprašíti -ím dov., oprášil (ī í) 
  1. 1. povzročiti, da postane prašno: avtomobil mi je oprašil plašč; blago v izložbi se je oprašilo; v mlinu si je oprašil obleko / ekspr. zrezke oprašimo z moko narahlo potresemo
  2. 2. bot. prenesti pelod s prašnikov na brazdo (pestiča): čebele oprašijo sadno drevje / veter opraši trave
    ♦     čeb. trot opraši matico vnese seme v rodila matice
    oprašèn -êna -o: oprašeni čevlji
SSKJ
oráč -a m (á) kdor orje: orači so že začeli delati; orači in kopači / ekspr. danes imamo orača danes orjemo
♦ nav. mn., etn. pustna šema z vrečico plev za pasom, ki simbolično zaorje brazdo, znana v vzhodni Sloveniji
SSKJ
oráti ôrjem in órjem nedov., ôrji orjíte; orál (á ó, ọ́) 
  1. 1. rahljati zemljo s plugom: orati ledino, njivo; ekspr. orati v mokrem ko so tla mokra, vlažna; orati in branati / orati za pšenico za setev pšenice; orati za setev / orati prvo brazdo / globoko, plitvo orati
    // ekspr., v zvezi orati ledino prvi delati na kakem področju: v kritiki orje ledino / povsod je treba še orati ledino / orati ledino znanosti
  2. 2. z oranjem spravljati iz zemlje: orati krompir
  3. 3. ekspr. delati brazdi podobne zareze: letala orjejo nebo; parnik orje morje / race orjejo s kljuni po blatu rijejo
    // po obrazu mu orjejo kaplje potu močno tečejo
  4. 4. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža intenzivnost obstajanja česa: ljubosumnost orje v njem / težke misli mu orjejo po glavi
    ●     ekspr. z njim težko orje sodeluje, shaja; ekspr. ne jezikaj, drugače bova orala boš kaznovan, tepen
SSKJ
plazína -e ž (í) 
  1. 1. alp. svet, na katerem so pogosto plazovi; plazišče: prečkati plazino; strme plazine
  2. 2. agr. trda, zbita plast zemlje, ki nastane pod brazdo pri oranju: peta pluga je delala plazino / pod plitvo plastjo zemlje se je naredila neprepustna plazina
SSKJ
plúg in plùg plúga m (ȗ; ȕ ú) 
  1. 1. orodje, priprava za oranje: obračati plug na koncu njive; lesen, železen plug; deli pluga; plug in brana / lemežni, traktorski, vprežni plug / držati (za) plug naravnavati ga pri oranju
  2. 2. navadno v zvezi snežni plug naprava za odstranjevanje snega: cesto so očistili s snežnim plugom
  3. 3. nar. vzhodno oral: imeli so pet plugov zemlje
  4. 4. šport. lik pri smučanju, pri katerem sta sprednja konca smuči skupaj, zadnja pa narazen: smučarji so se učili delati plug
    ♦     agr. dvobrazdni, kotni plug; dvojni ali obračalni plug z dvema lemežema in deskama, ki obrača brazdo samo na eno stran; rigolni plug za globoko oranje hmeljišč, sadovnjakov, vinogradov; grad. planirni plug stroj z gibljivo ploščo v sredi za planiranje
SSKJ
podmetávati -am nedov. (ȃ) nar., v zvezi podmetavati krompir pri sajenju metati, polagati krompir v jamice: eni so kopali, drugi pa podmetavali krompir / podmetavati pod brazdo
SSKJ
prevračálen -lna -o prid. (ȃ) agr., v zvezi prevračalni plug obračalni plug, ki močneje odrine brazdo
SSKJ
prioráti -ôrjem in -órjem dov., priôrji priorjíte; priorál (á ó, ọ́) 
  1. 1. z oranjem priti: priorati do meje, na konec njive
  2. 2. dodatno, zraven zorati: na robu njive je prioral še eno brazdo / prioral (si) je dve brazdi sosedovega sveta
SSKJ
ráz -í ž (ȃ) knjiž. raza: na šipi so razi / čoln je puščal za seboj ravno raz brazdo
SSKJ
ráza -e ž (á) 
  1. 1. manjša povrhnja poškodba v obliki črte: s piljenjem narediti raze; raze na pohištvu, v lošču; kamen z razami
  2. 2. redko črta, guba: okrog oči je imela drobne raze; raze na čelu / ladja je puščala za seboj globoko razo brazdo
    ●     knjiž., redko zapomnil si ga je zaradi rdeče raze na licu brazgotine; redko skozi razo v vratih je gledala na cesto razpoko, špranjo
    ♦     zool. škržna raza vsaka od petih odprtin pred prsnimi plavutmi, skozi katere odteka voda, ki obliva škrge
SSKJ
rázor -óra m (á ọ́) pri oranju nastali jarek, ko se ena brazda odreže na levo, druga pa na desno stran: očistiti, poglobiti razor; metati plevel v razor; iti po razoru
● knjiž. ladja je puščala za seboj globok razor brazdo; knjiž., redko drobni razori na obrazu gube
Število zadetkov: 28