Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar

Pleteršnik
brẹ̑g, m. 1) das Ufer; morski b., das Meeresufer; proti bregu, landwärts; — 2) der Bergabhang; v breg iti, bergan gehen; hud breg, starke Steigung; po bregeh, an Abhängen, Polj.; — 3) ein (mäßiger) Berg; bregovi in doline; — izpod brega gledati koga, jemanden mit scheelen Augen ansehen, Slom.; — stara brž vidi, kaj ima baba za bregom (was für ein Bedenken das Weib habe), Levst. (Zb. sp.).
Pleteršnik
doplúti, -plóvem, -plújem, vb. pf. schwimmend (o ladji), in einem Schiffe fahrend gelangen, erreichen; d. brega, Erj. (Torb.).
Pleteršnik
melíniti, -ȋnim, vb. impf. zerbröckeln, C.; bik melini zemljo, wühlt auf, Notr.-Cig.; — m. se, sich bröckeln und abrutschen, Cig.; pesek se melini z brega, der Sand rieselt vom Berge, Cig.
Pleteršnik
odríniti, -rȋnem, vb. pf. 1) wegschieben; o. zapah; o. čoln od brega, den Kahn vom Ufer abstoßen, Cig.; Odrine barko proč, Npes.-Vraz; (brez objekta): Odrin' odrin' od kraja proč! Npes.-Vraz; wegdrängen: o. koga, Cig., Jan.; iz službe koga o., C.; dan dan odrine, leto pa leto, Npreg.-Jan. (Slovn.); dolg o., eine Schuld abstoßen, sich einer Schuld entledigen, Cig., C.; zurücklegen: toliko poti o., dolgost res odrinjene poti, DZ.; — ausgeben, erklecken, C.; to mi veliko odrine, Z.; zasadi vrte s tistim sadjem, katero pri družini in pri živini največ odrine, Pirc; — 2) absegeln, aufbrechen, abfahren, sich fortbegeben, ladje odrinejo; jutri odrinemo; (= o. se: brez obotave odrine se v Egipet, Ravn.); o. jo, sich davonmachen.
Pleteršnik
zatóčiti, -tǫ́čim, vb. pf. 1) rollen machen; (kroglo) z., einen Schub thun (beim Kegelspiel), Cig.; z. sod z brega, Levst. (LjZv.); z. se, zu rollen anfangen; z. se proti komu, jemandem zurollen, Cig.; — in Bewegung setzen: barka je po morju zatočena, Npes.-K.; z. ped = stegniti prste, da je ped dosti dolga, Dol.; — in drehende Bewegung versetzen, Cig., Slc.; — 2) rund machen, zurunden, C., Z.; zatočena posoda, ein rundes, bauchiges Geschirr, C., Z.

Slovar stare knjižne prekmurščine

Prekmurski
nàgnoti -em dov.
1. nagniti, spraviti kaj iz navpične lege v poševno: nagnes vühou tvoje KŠ 1754, 181; Nagni ti knam tvoja ſzvéta vüha BKM 1789, 50; Nagni k meni vüha tvoja TA 1848, 23; Záto mi glávo pred nyim nagnimo BKM 1789, 301; nema, gde bi ſzi glavou nagno KŠ 1771, 201; i nagnole bi obráz vu zemlo KŠ 1771, 254; i tou erkoucſi, nagno je ſzvojo glávo KM 1796, 109
2. biti vzrok za kako dejanje, ravnanje: Po kom bi te na hüdo Nagnoli KŠ 1754, 267; csüda i Szvétoga Ocso nagnila nyega med ſzvéce zracsúnati KOJ 1848, 15; i ſzám-hotécs ſze je nagno na vſze dobro KM 1790, 56; ſzo tak zravnali, i mené na to nagnoli, naj bi BRM 1823, IV
3. pregovoriti: Poglavniczke i ti ſztarſi ſzo nagnoli lüſztvo KŠ 1771, 94
nàgnoti se -em se
1. nagniti se: csi ſze gli nagne Kaj na nyega KŠ 1754, 252; i nagno ſze je na vrhek palicze ſzvoje KM 1796, 692; nagnola ſze je vu grob KM 1796, 332
2. približati se koncu: Alkonyodni; nagnoti sze KOJ 1833, 150; ár ſze je dén nagno SM 1747, 47
3. izraziti hotenje, voljo do česa: naj ſze dén denésnyi na nikſi grejh ne nagnem KMK 1780, 101; Gda ſze je kvrági nagno BKM 1789, 13
nàgnovši -a -e ko je nagnil: I nagnovſi glavou, tá je dáo Ocsi ſzvoj düjh KŠ 1771, 330; I nagnovſi ſze vido je lezécse prti KŠ 1771, 332
nàgnjeni -a -o
1. nagnjen: Hajlandó; nagnyen -a -o KOJ 1833, 158; bregôv sze nagnyen tál pa zréberje bregá zové KAJ 1870, 146
2. pripravljen: na hüdo pa nágliv, ino nagnyen SM 1747, 7; jeli je nagnyen sze to za polleta navcsiti AIP 1876, br. 7; na lübézen nagnyeni bojdte KŠ 1771, 476
3. naklonjen: Tak ſzmo nagnyeni kvám bili KŠ 1771, 616; Mačka svojemi gospodi ne tak nagjena kak pes AI 1878, 8
Prekmurski
posǘnoti se -em se dov. zvaliti se: Marko, kak da bi sze pou bréga za nyim poszünolo KOJ 1845, 115

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja

Celotno geslo eSSKJ16
dober1 -brega (dobar) posamostaljeno
kdor uspešno izpolnjuje zahteve in dolžnosti, ki mu jih nalaga njegov položaj; SODOBNA USTREZNICA: dobri
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Število zadetkov: 8