Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
bárkica -e ž (ȃ)
barčica: odriniti barkico od brega
SSKJ²
brég -a m, mn. bregôvi stil. brégi; mest. mn. stil. bregéh (ẹ̑)
1. pas zemlje ob vodi: voda izpodjeda, odnaša breg; reka je prestopila bregove; priveslati do brega; odriniti od brega; plavati proti bregu; reka stopi, udari čez bregove; valovi butajo, pljuskajo ob breg; nizek, peščen, skalnat breg; breg jezera, reke / desni breg reke gledano v smeri toka / morski breg / stopiti na breg na kopno, na suho; pren. Ti se ne boš mogla nikoli odtrgati od svojega sveta in je zato bolje, da pretrgaš vse zveze z menoj, ki stojim odločno na nasprotnem bregu (M. Mihelič)
2. nagnjen svet, strmina: hiše so pomaknjene v breg; stekel je po bregu v dolino; hud, položen, strm breg / pesn. breg in dol; v breg hoditi, voziti navkreber; postavil si je hišo na bregu na hribu; hiša v bregu na pobočju
● 
nar. izpod brega gledati jezno, grdo; pog. ima nekaj za bregom nekaj skriva, taji; nekaj skrivaj pripravlja, namerava storiti; preg. tiha voda bregove dere na zunaj tih, miren človek je zmožen storiti kaj nepričakovanega
Celotno geslo Sinonimni
brég -a s
1.
pas zemlje ob vodipojmovnik
SINONIMI:
brežina, ekspr. bregec, knj.izroč. nabrežje, knj.izroč. obrežje
2.
svet, ki se dvigapojmovnik
SINONIMI:
zastar. brdina, ekspr. bregec, zastar. brežec, ekspr. brežič, knj.izroč. brežina, knj.izroč. obrov, nar. polog, nar. ronek
GLEJ ŠE SINONIM: strmina
GLEJ ŠE: razliti se
Celotno geslo Frazemi
brég Frazemi s sestavino brég:
iméti kàj za brégom
Pleteršnik
brẹ̑g, m. 1) das Ufer; morski b., das Meeresufer; proti bregu, landwärts; — 2) der Bergabhang; v breg iti, bergan gehen; hud breg, starke Steigung; po bregeh, an Abhängen, Polj.; — 3) ein (mäßiger) Berg; bregovi in doline; — izpod brega gledati koga, jemanden mit scheelen Augen ansehen, Slom.; — stara brž vidi, kaj ima baba za bregom (was für ein Bedenken das Weib habe), Levst. (Zb. sp.).
Geografija
brég -a m
SSKJ²
brezbréžen -žna -o prid. (ẹ̄)
knjiž. ki je brez brega, meje: vsenaokrog brezbrežno morje / brezbrežen prostor; brezbrežna pokrajina, ravnina; pren., pesn. brezbrežna tišina
SSKJ²
brezbréžnost -i ž (ẹ̄)
knjiž. lastnost, značilnost brezbrežnega: brezbrežnost morja; brezbrežnost ravnine / brezbrežnost časa, prostora
// prostor brez brega, meje: barke plavajo v brezbrežnost; daljna, neznana brezbrežnost; morje mu je simbol brezbrežnosti
Pravopis
brežína -e ž (í) priveslati do ~e do brega; grad. utrjevati ~e
SSKJ²
bródek -dka m (ọ̑)
manjšalnica od brod: brodek odrine od brega
SSKJ²
čôln -a [čou̯nm (ȏ)
manjše odprto vodno vozilo: odriniti čoln od brega; spustiti čoln v vodo; prepeljati se v čolnu čez reko; voziti se s čolnom; dirkalni, ladijski, rešilni, ribiški čoln; motorni čoln; čoln na vesla
♦ 
šport. tekmovalni čoln; tisk. čoln kovinski okvir za postavljene stolpce; voj. desantni čoln čoln, prirejen za hitro izkrcavanje; torpedni čoln
SSKJ²
do... predpona
1. v glagolskih sestavljenkah, včasih okrepljena z do za izražanje
a) dosege neke mejne ali končne točke v kraju ali času ali usmerjenosti proti njej: dobojevati, dodelati, dodelovati, dohiteti, dogoreti, dogorevati, dokončati, doslužiti, doštudirati / doseči do stropa; dospeti do gozda; dozidati do slemena
b) dosege zaželenega namena, cilja ali usmerjenosti proti njemu: dočakati, dognati, doklicati, dopovedati, dopovedovati / doplavati do brega / v zvezi s se dokopati se, domisliti se
c) dopolnitve, dopolnjevanja dejanja z dodajanjem: doliti, dolivati, doplačati, doplačevati, dozidati, dozidavati
č) same dovršnosti (brez pomenskega odtenka): dogoditi se, dogotoviti, dovoliti
2. v imenskih sestavljenkah glagolskega izvora za izražanje pomena, kot ga določa ustrezni glagol: dodatek, dodelava, dogleden, doklicen, dokvalifikacija
3. v imenskih sestavljenkah in sestavljenih prislovih za izražanje pomena, kot ga določa predložna zveza: dokolenke, dokomolčen, dosmrten; dodobra, donedavna, dopoldne, dozdaj
Celotno geslo eSSKJ16
dober1 -brega (dobar) posamostaljeno
kdor uspešno izpolnjuje zahteve in dolžnosti, ki mu jih nalaga njegov položaj; SODOBNA USTREZNICA: dobri
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
SSKJ²
doklicáj -a m (ȃ)
oddaljenost, v kateri se da kaj priklicati; doklic: ladja je bila na doklicaj oddaljena od brega
SSKJ²
doplávati -am dov. (ȃ)
plavajoč priti kam: doplavati do brega
Pravopis
doplávati -am dov. (ȃ) ~ do brega, k bregu
Pravopis
dopláviti -im tudi doplavíti -ím dov. doplávil -a tudi doplávil -íla, nam. doplávit tudi doplavít/doplavìt; drugo gl. pláviti (á ȃ; ȃ; í/ȋ í) kaj ~ les do brega, k bregu
SSKJ²
doplúti -plôvem in -plújem dov., tudi doplovíte (ú ó, ú)
s plutjem priti kam: ladja je doplula do brega
Pravopis
doplúti -plôvem in doplúti -plújem dov., nam. doplùt/doplút; drugo gl. pluti (ú ó; ú) ~ do brega; ~ v pristanišče
Pleteršnik
doplúti, -plóvem, -plújem, vb. pf. schwimmend (o ladji), in einem Schiffe fahrend gelangen, erreichen; d. brega, Erj. (Torb.).
Število zadetkov: 112