bòžen -žna -o prid.
1. slab: pôv [pridelek] je letosz bo'sen AI 1875, kaz. br. 8; poleg bo'zne zemlé AI 1875, br. 1, 6; szvoj bo'zen szád pod sztreho szpraviti AIP 1876, br. 8, 6; bo'zna letina AI 1875, kaz. br. 8; Bo'zna lêta velko breme AIP 1876, br. 1, 1
2. hudoben: bo'zne plemenitáse KOJ 1848, 47
Zadetki iskanja
Prekmurski
Prekmurski
brèmen -a tudi brème -na s
1. breme, tovor: Csi vidis, ka bremenom le'zi onoga oſzeo, ſteri tebé odürjáva KŠ 1754, 52; moji greihi kakti edno 'zmetno breme te'zijo me KŠ 1754, 241; i bremen moje je leihko KŠ 1771, 37; naj nikſega bremena vecs na váſz ne nakládamo KM 1796, 128; Ar tá denem bremen moje KŠ 1754, 261; Ar na ſteroga bremen nakláda SŠ 1796, 94; zdihávamo pod bremenom záto, ka ſze neſcsemo ſzlejcsi KŠ 1771, 536; Ar 'zmetna i neprenoſena bremena vkü vé'zejo i lidém na plécsa nakládajo KŠ 1771, 76; pren. I dejva vbremen ſzpádne BKM 1789, 6; Grejhov bremen me vmárja KŠ 1754, 255; Zlejhkouti me od greijhov moji bremena KŠ 1754, 232; od greihov nyih bremena SM 1747, 68; zdihávam pod grejhov moji bremenom KŠ 1754, 229
2. težava, nadloga: Tu sze zlehkôtiti zná Bremen düsam okladjenim KAJ 1848, 6; ka odtoga bremena sze moremo rêsiti AI 1875, kaz. br. 2; Breme moje zleihkouti SM 1747, 71; ki ſzmo noſzili czejloga dnéva bremen KŠ 1771, 65; Toga ſzvejta breme, Vzéo na rame BKM 1789, 105
1. breme, tovor: Csi vidis, ka bremenom le'zi onoga oſzeo, ſteri tebé odürjáva KŠ 1754, 52; moji greihi kakti edno 'zmetno breme te'zijo me KŠ 1754, 241; i bremen moje je leihko KŠ 1771, 37; naj nikſega bremena vecs na váſz ne nakládamo KM 1796, 128; Ar tá denem bremen moje KŠ 1754, 261; Ar na ſteroga bremen nakláda SŠ 1796, 94; zdihávamo pod bremenom záto, ka ſze neſcsemo ſzlejcsi KŠ 1771, 536; Ar 'zmetna i neprenoſena bremena vkü vé'zejo i lidém na plécsa nakládajo KŠ 1771, 76; pren. I dejva vbremen ſzpádne BKM 1789, 6; Grejhov bremen me vmárja KŠ 1754, 255; Zlejhkouti me od greijhov moji bremena KŠ 1754, 232; od greihov nyih bremena SM 1747, 68; zdihávam pod grejhov moji bremenom KŠ 1754, 229
2. težava, nadloga: Tu sze zlehkôtiti zná Bremen düsam okladjenim KAJ 1848, 6; ka odtoga bremena sze moremo rêsiti AI 1875, kaz. br. 2; Breme moje zleihkouti SM 1747, 71; ki ſzmo noſzili czejloga dnéva bremen KŠ 1771, 65; Toga ſzvejta breme, Vzéo na rame BKM 1789, 105
Prekmurski
nosìti nòsim nedov.
1. nositi, držati kaj težjega in hoditi: nej ti je ſzlobodno noſziti poſztelo KŠ 1771, 279; trnavo korouno na ſz. glávi noſzo KŠ 1754, 237; ſzo vnouge bete'snike k-nyim noſzili KM 1796, 119
2. v zvezi s paska, skrb skrbeti za koga, kaj: kak má na czejlo gmajno ſzkrb noſziti KŠ 1771, 632; máte na posteni 'sitek poszebno szkrb nosziti KOJ 1845, 89; On na mé ſzkrb noſzi SM 1747, 72; Donok na vörne ſzkrb noſzi SŠ 1796, 4; vörno ſzkrb noſzi na nyo SIZ 1807, 9; Bog na vse skerb nosi BJ 1886, 45; otſinſzko ſzkrb noſzio KŠ 1754, 31; noſzi ti paſzko SM 1747, 82; noſzi i denésnyi dén ſzkrb na náſz KŠ 1754, 224; Noſzi paſzko ti na ſzina BKM 1789, 69; ſzo na nyega vörno ſzkrb noſzili KM 1790, 58
3. izraža, da je pri osebku kaj kot oblačilo, oprava: Kakda more mou'z glavou nosziti KŠ 1771, 511; ſteroga ſoulinczov ſzam nej vrejden noſziti KŠ 1771, 10; ki ſzvetli gvant noſzi KŠ 1771, 747; ki mejhko odeteo noſzijo KŠ 1771, 35; i gizdav gvant noſzimo KŠ 1754, 43; Csi ſze ſzpravedno noſzimo KŠ 1754, 43; kak sze drügi noszijo KOJ 1845, 38
4. imeti: recsi, stere na konczi litero d, i, z, j, noszijo KOJ 1833, 27
5. izraža stanje, kot ga določa samostalnik: ar ti bo tesko noſziti tou breme SM 1747, 82; Právde járem .. ni mi ga noſziti nemremo KŠ 1754, 68; kri'z mirovno noſziti KŠ 1754, 12b; Jezuſa vu mojem tejli noſzim KŠ 1771, 570; kteri toga ſzveita greihe noſzi SM 1747, 12; steroga nájménsi táo toga celoga imé noszi, dp. tej (mléko) AIN 1876, 10; oni Kriſztusevo cséſzt noſzijo KŠ 1754, 218; Zvolnim ſzerczom bom noſzo, li povéksai mi vöro SM 1747, 71; I, kikoli ne bo noſzo kri'z ſzvoj KŠ 1771, 220; Ne noſzte mosnyé, ni turbo KŠ 1771, 202; i zkou'ze pojáſz je noſzo KŠ 1771, 103; da ſzo na te nemocsne noſzili faczalejge KŠ 1771, 401; Nede on popovsztva noszo KAJ 1870, 6; On je grehov plácſo vzél, ino je noſzo SM 1747, 12; betege naſe je on noſzo KŠ 1771, 26; steri nyemi je ne telko haszka noszo KAJ 1870, 91; ki ſzmo noſzili czejloga dnéva bremen KŠ 1771, 65; Kris enkrát zakaj bi ne noſzo KŠ 1754, 263; ſzmrt Vſze nász ednáko v-grob noſzi BKM 1789, 410
6. imeti plod v telesu: blá'zene ſzo one utrobe, ſtere ſzo tebé noſzile KŠ 1771, 208
noséči -a -e noseč:
1. ki kaj drži in hodi: Vo je ſou záto Jezus noſzécsi trnavo Korouno KŠ 1771, 328; I prisli ſzo knyemi z-Bo'zim 'zlakom vdárjenoga noſzécsi KŠ 1771, 106
2. ki ima na sebi kaj kot obleko ali okras: ti bogáti vnogo szrebra i zláta noszécsi AI 1875, kaz. br. 1
3. ki ohranja, vzdržuje: na náſz paſzko noſzécsi KŠ 1754, 30; Ki bodoucsi bliſzk dike noſzécsi vſza zricsjouv zmo'znoſzti ſzvoje KŠ 1771, 672
4. ki daje sad, plod: od zgora dávajoucsi nám vrejemna ſzád noſzécsa KŠ 1771, 386
5. ki ima v telesu plod: nájdena je noſzécsa zDühá ſzvétoga KŠ 1771, 5; Dabi noſzécsa poſztála BKM 1789, 25; pride liki bolezen na noſzécso 'zeno KŠ 1771, 621; i da jo noszécso nebi mogao na sinyek ovesziti KOJ 1845, 65; V-utrobi ſzád noſzécsi 'zen peſzem BRM 1823, VIII; Noszécsi 'zén KAJ 1848, VIII; Jaj pa tim noſzécsam i na dájajoucsam KŠ 1771, 80; Jaj pa tim noſzécsim KŠ 1771, 243
nosévši -a -e noseč: 25 let noszévsi püspekszko plemenitoszt AI 1875, kaz. br. 8
1. nositi, držati kaj težjega in hoditi: nej ti je ſzlobodno noſziti poſztelo KŠ 1771, 279; trnavo korouno na ſz. glávi noſzo KŠ 1754, 237; ſzo vnouge bete'snike k-nyim noſzili KM 1796, 119
2. v zvezi s paska, skrb skrbeti za koga, kaj: kak má na czejlo gmajno ſzkrb noſziti KŠ 1771, 632; máte na posteni 'sitek poszebno szkrb nosziti KOJ 1845, 89; On na mé ſzkrb noſzi SM 1747, 72; Donok na vörne ſzkrb noſzi SŠ 1796, 4; vörno ſzkrb noſzi na nyo SIZ 1807, 9; Bog na vse skerb nosi BJ 1886, 45; otſinſzko ſzkrb noſzio KŠ 1754, 31; noſzi ti paſzko SM 1747, 82; noſzi i denésnyi dén ſzkrb na náſz KŠ 1754, 224; Noſzi paſzko ti na ſzina BKM 1789, 69; ſzo na nyega vörno ſzkrb noſzili KM 1790, 58
3. izraža, da je pri osebku kaj kot oblačilo, oprava: Kakda more mou'z glavou nosziti KŠ 1771, 511; ſteroga ſoulinczov ſzam nej vrejden noſziti KŠ 1771, 10; ki ſzvetli gvant noſzi KŠ 1771, 747; ki mejhko odeteo noſzijo KŠ 1771, 35; i gizdav gvant noſzimo KŠ 1754, 43; Csi ſze ſzpravedno noſzimo KŠ 1754, 43; kak sze drügi noszijo KOJ 1845, 38
4. imeti: recsi, stere na konczi litero d, i, z, j, noszijo KOJ 1833, 27
5. izraža stanje, kot ga določa samostalnik: ar ti bo tesko noſziti tou breme SM 1747, 82; Právde járem .. ni mi ga noſziti nemremo KŠ 1754, 68; kri'z mirovno noſziti KŠ 1754, 12b; Jezuſa vu mojem tejli noſzim KŠ 1771, 570; kteri toga ſzveita greihe noſzi SM 1747, 12; steroga nájménsi táo toga celoga imé noszi, dp. tej (mléko) AIN 1876, 10; oni Kriſztusevo cséſzt noſzijo KŠ 1754, 218; Zvolnim ſzerczom bom noſzo, li povéksai mi vöro SM 1747, 71; I, kikoli ne bo noſzo kri'z ſzvoj KŠ 1771, 220; Ne noſzte mosnyé, ni turbo KŠ 1771, 202; i zkou'ze pojáſz je noſzo KŠ 1771, 103; da ſzo na te nemocsne noſzili faczalejge KŠ 1771, 401; Nede on popovsztva noszo KAJ 1870, 6; On je grehov plácſo vzél, ino je noſzo SM 1747, 12; betege naſe je on noſzo KŠ 1771, 26; steri nyemi je ne telko haszka noszo KAJ 1870, 91; ki ſzmo noſzili czejloga dnéva bremen KŠ 1771, 65; Kris enkrát zakaj bi ne noſzo KŠ 1754, 263; ſzmrt Vſze nász ednáko v-grob noſzi BKM 1789, 410
6. imeti plod v telesu: blá'zene ſzo one utrobe, ſtere ſzo tebé noſzile KŠ 1771, 208
noséči -a -e noseč:
1. ki kaj drži in hodi: Vo je ſou záto Jezus noſzécsi trnavo Korouno KŠ 1771, 328; I prisli ſzo knyemi z-Bo'zim 'zlakom vdárjenoga noſzécsi KŠ 1771, 106
2. ki ima na sebi kaj kot obleko ali okras: ti bogáti vnogo szrebra i zláta noszécsi AI 1875, kaz. br. 1
3. ki ohranja, vzdržuje: na náſz paſzko noſzécsi KŠ 1754, 30; Ki bodoucsi bliſzk dike noſzécsi vſza zricsjouv zmo'znoſzti ſzvoje KŠ 1771, 672
4. ki daje sad, plod: od zgora dávajoucsi nám vrejemna ſzád noſzécsa KŠ 1771, 386
5. ki ima v telesu plod: nájdena je noſzécsa zDühá ſzvétoga KŠ 1771, 5; Dabi noſzécsa poſztála BKM 1789, 25; pride liki bolezen na noſzécso 'zeno KŠ 1771, 621; i da jo noszécso nebi mogao na sinyek ovesziti KOJ 1845, 65; V-utrobi ſzád noſzécsi 'zen peſzem BRM 1823, VIII; Noszécsi 'zén KAJ 1848, VIII; Jaj pa tim noſzécsam i na dájajoucsam KŠ 1771, 80; Jaj pa tim noſzécsim KŠ 1771, 243
nosévši -a -e noseč: 25 let noszévsi püspekszko plemenitoszt AI 1875, kaz. br. 8
Prekmurski
polehkótiti -im dov. olajšati: Gda v-kom polehkôtim To bli'znyega tú'znoſzt BRM 1823, 138; Polehkouti on tvo 'zmetno breme BKM 1789, 160
Prekmurski
škropìti -ím nedov. škropiti, močiti: zacsne skropiti nogé nyegove ſzkuzami KŠ 1771, 190; Skroupili ſzo vu dávnom, Vrejmeni petnik zkrvjom BKM 1789, 99
škropìti se -ím se škropiti se, močiti se: Tomi je nej 'zmetno breme, Csi ſze gli znojom skropi BKM 1789, 317
škropìti se -ím se škropiti se, močiti se: Tomi je nej 'zmetno breme, Csi ſze gli znojom skropi BKM 1789, 317
Prekmurski
zlejhkóutiti tudi zlehkótiti -im dov. olajšati: gda naſſo nevolo nam zlejhkouti KŠ 1754, 178; lübézen Mi zlehkôti szrdcze moje KAJ 1848, 160; Breme moje zleihkouti SM 1747, 71; zlejhkouti moje bolezni KŠ 1754, 242; i vſzáko nevolo nyim zlejhkouti SIZ 1807, 12; Tvoj trüd naj zlejhkouti mené SŠ 1796, 162; Gda szem nyi plécsa od brémena zlêhkôto TA 1848, 67; Naſzicseni pa zhránov zlejhkoutili ſzo ládjo KŠ 1771, 426
zlehkótiti se -im se olajšati se: tak sze bremen zlêhkôti KAJ 1870, 165; Zlehkoutilo ſze je Szrczé moje BKM 1789, 387
zlehkótiti se -im se olajšati se: tak sze bremen zlêhkôti KAJ 1870, 165; Zlehkoutilo ſze je Szrczé moje BKM 1789, 387
Število zadetkov: 6
Dostopnost