] prislovbridko
Zadetki iskanja
Slovar Pohlinovega jezika
Celotno geslo
Pohlin
Celotno geslo
Pohlin
Matija Kastelec in Gregor Vorenc: Slovensko-latinski slovar
Vorenc
bridko prisl., F6, acutè, bridku, modru, tenku; angustiari, enimu britku biti, ſtokati; discruciari, hudú martran biti, velike britkuſti pozhutiti, enimu britku biti; peracutè, cilú britku, cilú modru, tenku inu ṡaſtopnu; stipticus, -a, -um, tú kar mozhnu, ali britku ṡkupai ſtiṡka; tribulari, enimu britku biti
Vorenc
bridkost ž, F12, afflictio, ẛhaloſt, marter, réva, nadluga, britkúſt, kumranîe, reṡhalenîe; agonia, agonizare, s'ſmertio rinîati, britkúſt na ſmertno vro; angustia, teſnoba, nadluga, britkúſt, muja, teṡhkúſt, teṡkozha, ſtiskanîe; asperitas, bridkúſt, kiſſilost; bosra, v'nuji, inu britkuſti; devexare, kumrati, britkúſt ṡadeiti, doli tlazhiti; discruciari, hudú martran biti, velike britkuſti pozhutiti, enimu britku biti; inaestuare, veliko vrozhino ſturiti, ſylnu vrozhe biti, v'britkuſti, ali v'nuji biti; paſsio, tarplenîe: tudi ṡhela, bri[t]kúſt; torsio, -onis, martranîe, britkúſt; tribulatio, britkúſt, nuja, nadluga; vexare, kumrati, fopati, britkúſt ẛadéti
Vorenc
martran del., F5, concruciari, na vſih glidih martran biti; conflictari, martran biti, reṡhalen, ſhtraffan biti, mujo iméti; discruciari, hudú martran biti, velike britkuſti pozhutiti, enimu britku biti; praetortus, -a, -um, ſylnu ṡavyt, krumpaſt, martran; tortus, -a, -um, martran, peiṡan
Vorenc
modro prisl., F15, acutè, bridku, modru, tenku; argutè, modru; catè, modru, ẛhegavu, varnu, kunſhtnu; circumspectè, pametnu, modru, ṡkerbnu; ingeniosè, pametnu, ṡaſtopnu, modru, kunṡhtnu; peracutè, cilú britku, cilú modru, tenku inu ṡaſtopnu; persapienter, cilú modru; ratiocinari, reṡbirati, ſe ſam ſabo modru reṡgovarjati, pogovoriti, ṡraitati, preṡhtéti; rhetoricè, modru, vuzhenu po ti pravi kunṡhti tega govorjenîa; rhetorice, -ces, vel rhetorica, -ae, tá kunṡht dobru, modru, inu s'ordingo govoriti; sagaciter, hitru, modru, inu raṡumnu; salsè, modru, raṡumnu; sapienter, modru; scitè, modru, ṡhlahtnu, dobru inu prou; solenter, kunṡhtnu, hitru, modru, ṡkopú
Vorenc
počutiti dov., F10, conscius sum mihi huius rei, jeſt veim, ṡnám, pozhutim ſam na ſebi, ẛa tó reizh; dedolere, tá pervi beteṡh vezh ne pozhutiti; discruciari, hudú martran biti, velike britkuſti pozhutiti, enimu britku biti; dispas, sive situla, kazhiza taku maihina de ſe ne vidi, kadar ſe na nîo ſtopi, takú ſtrupovita, de eden poprei vmerje, kakòr ſtrup pozhuti, ne pozhuti obene ṡhaloſti, niti bolezhine; percipere, ṡapopaſti, prejeti, pozhutiti, ṡaſtopiti, ſposnati; praesentire, prasentiscere, obzhutiti, pomeiniti, pozhutiti; sapor, -oris, ṡhmáh, kateri ſe pozhuti per pokuſhanîu, ali per jeidi; sensibilis, -le, pozhuteozhi, kar ſe lahku pozhuti; sentire, pozhutiti, obzhutiti, zhuti: ſe hudu zhutim
Vorenc
stiskavski prid., stipticus, -a, -um, tú kar mozhnu, ali britku ṡkupai ſtiṡka, tú kar ṡamaſhuje, ſtiṡkauṡki, ṡamaſhauṡki
Vorenc
Vorenc
tenko prisl., F3, acutè, bridku, modru, tenku; peracutè, cilú britku, cilú modru, tenku inu ṡaſtopnu; subtiliter, tenkú, zhednu, zhudnu
Vorenc
zamašavski prid., stipticus, -a, -um, tú kar mozhnu, ali britku ṡkupai ſtiṡka, tú kar ṡamaſhuje, ſtiskauṡki, ṡamaſhauṡki
Vorenc
zamašovati nedov., stipticus, -a, -um, tú kar mozhnu, ali britku ṡkupai ſtiṡka, tú kar ṡamaſhuje, ſtiskauṡki, ṡamaſhauṡki
Vorenc
zastopno prisl., F13, balbè, ne ẛaſtopnu, ſhlékedravu, jezlavu; circunscriptè, ob kratkim ṡáſtopnu piſſati, cilú ob kratkim ẛapopadnu; declarare, iṡloṡhiti, iṡkaṡati, ṡáſtopnu navuzhiti; enucleatè, ozhitnu, ṡaſtopnu, zhiſtu, inu jaſnu; explicatè, ṡaſtopnu; expreſsè, ṡaſtopnu; ingeniosè, pametnu, ṡaſtopnu, modru, kunṡhtnu; intelligenter, ṡaſtopnu; luculentè, zhiſtu ali jaſnu, ṡaſtopnu, popolnim videzhe; luculenter, prou ṡaſtopnu, prou zhiſtu, prou reṡloṡhnu; peracutè, cilú britku, cilú modru, tenku inu ṡaſtopnu; peritè, vuzhenu, ṡaſtopnu; significanter, ṡaſtopnu
- zastopnejše , significantius, ſhe vſelei ṡaſtopniſhe
Slovar jezika Janeza Svetokriškega
Svetokriški
bridko prisl. bridko, žal, hudo, težko: Se bodo zhudeſa godila na Sonci inu na luni, inu na Sveſdah, inu na semli bo ludem britku ǀ Heliodora ſta dua Angela britku gajshlala ǀ koku britku bo tebi, zhe sdaj ſe nebosh spokorila
Svetokriški
gajžlati -am nedov. bičati, tudi metaforično kaznovati: greshnike sazhne tepsti, inu gajshlat nedol. ǀ kadar ſo Chriſtuſa pellali gaishlat namen. ǀ ti nas s' leto teshko shibo gaishlash 2. ed. ǀ skusi naſs ſtrashish, nam shugash, inu gajshlash 2. ed. ǀ Bug gajshla 3. ed. s'temy shtrajfingi ǀ pres vſe milosti ſvoj podversheni folk gaishla 3. ed., inu ſtrajfa ǀ nej Turshka muzh, katera nas premaga, inu gaisla 3. ed. ǀ shiba te kuge vſe krishim gajsla 3. ed. ǀ grehi ſo gajshle is katerimi Christuſa gajshlamo 1. mn., inu martramo ǀ vener ony obeniga negajshlaio +3. mn. ǀ sdaj Angeli neshtrajfujeio, negajshleio +3. mn., inu neubivaio vezh ludy, kakor ſo pred Criſtuſavo ſmertio dellali ǀ bò moja shiba s' katero vas bom gaishlal del. ed. m ǀ Bug bode tebe shtrajfal, inu gajshlal del. ed. m ǀ ga bom gaislal del. ed. m s'shtraifingi ǀ Bug s'shibo ſvoih shtrajfing je gajslal del. ed. m ǀ Heliodora ſta dua Angela britku gajshlala del. dv. m ǀ ſo ſaurashili, pregainali, lovili, ſveſali, gaishlali del. mn. m ǀ Iudy ſo Christuſa gajshlali del. mn. m gajžlati se bičati se: Onoffrius nuzh, inu dan ſe gaishla 3. ed., inu kosho s'ſebe terga ǀ danaſs vſy ſe jokaio, poſtio, inu gaishlaio 3. mn. ǀ vſe skusi ſe postil, gajshlal del. ed. m, inu jokal ǀ Leta Svetniza vſe te try dni, ſe je poſtila, molila, inu gaishlala del. ed. ž → gajžla
Svetokriški
Heliodorus -ra m osebno lastno ime Heliodor: Heliodora tož. ed. ſta dua Angela britku gajshlala, ſakaj on je hotel vſeti blagu teh vbosih vudoviz (II, 111) Heliodór, gr. Ἡλιόδωρος, mož, ki je hotel oropati tempeljsko zakladnico (SP 2 Mkb 3,17); → Eliodorus.
Svetokriški
spokoriti se -im se dov. spokoriti se: bres gnade Boshie nesamore prou ſe sgrevat, inu spokorit nedol. ǀ aku taisto puſledno uro bote zhakali ſe ſpokorit nedol. ǀ od kateriga zhe ſe hozhe sdershati, inu ſpokoriti nedol. ǀ aku pak ta zhlovek ſe greua, de ſe G. Bogu ſamiril ter ſe ſpovei, inu ſpokori 3. ed., taku ſupet gnado boshio doſeshe, inuc priatel rata ǀ ona prezej ſe greua, inu ſpokorj 3. ed. ǀ zhe ſe sgreua, spokorj 3. ed. inu pobulsha ǀ en greshnik, kateri ſe spokori 3. ed. ǀ sakaj ſe nespokorite +2. mn. ǀ Bug pravi nehai od grehou, ſpokori ſe vel. 2. ed. ǀ spokorimoſe vel. 1. mn., inu anaimoſe vſiga tiga, kar je Boshy voli ſuper ǀ s'grevajmo, inu s'pokorimoſe vel. 1. mn. zhes nashe pregrehe ǀ ſpokoriteſe vel. 2. mn., inu s' Bugam ſe spravite ǀ Sdaj spokoriteſe vel. 2. mn., sdaj pobulshajte ſe ǀ sgrevajte ſe, inu spokorite ſe vel. 2. mn. de supet vasho lepo zhlovesko podobo bodete vudubli ǀ ſe bom pobulshal, inu ſpokoril del. ed. m ǀ kadar is slabosti v'greh ſi padel ſi ſe sgreual, spokoril del. ed. m, inu spovedal ǀ vejmo de ſe je bil ſpoKuril del. ed. m ǀ britku bo tebi, zhe sdaj ſe nebosh spokorila del. ed. ž ǀ aku li ſe bosh sgrevala, inu ſpokorila del. ed. ž ǀ te greshne ludy vabi de bi ſe Spokorili del. mn. m ǀ sheli de bi ſe pobulshali, spokorili del. mn. m, inu isvelizheli ǀ ſeſo pobulshali, ſpokorili del. mn. m, inu ſpovedali ǀ one bi ſe bile sgrevale, inu ſpokorille del. mn. ž
Svetokriški
zgrevati se -am se dov. skesati se: nihdar ſam od ſebe bi ſe nebil mogal sgrevat nedol., spokorit ǀ ſi dolshan zhes tvoje grehe ſe ſpokorit, inu ſgrevat nedol. ǀ ta greshna shena ſe taku hitru sgreva 3. ed., inu pobulsha ǀ kakor bo vidil, de ſe sgreva 3. ed. moi ſourashnik bo njemu odpuſtil ǀ zhe ſe sgreua 3. ed., spokorj inu pobulsha G. Bug njemu odpuſtj ǀ Zeno ſe zhes ſvoje grehe ſgreva 3. ed. ſe ſpovej, oblubi pobulshat ǀ ſe prestrashimo, inu zhes nashe grehe s'grevamo 1. mn. ǀ sakaj ſe tedaj nesgrevate +2. mn., inu nespokorite dokler zhaſs imate ǀ takrat nehajo od grehou, inu ſe sgrevajo 3. mn. de ſo G. reſhalili ǀ nei ſe zhes ſvoje grehe sgreuaio 3. mn. ǀ sgreuaiſe vel. 2. ed., inu s' Svetem Paulam, kadar ga je bil is kojna vergal, rezi ǀ s'grevajmo vel. 1. mn., inu s'pokorimoſe zhes nashe pregrehe ǀ sgrevajte ſe vel. 2. mn., inu spokorite ſe de supet vasho lepo zhlovesko podobo bodete vudubli ǀ s'grevajteſe vel. 2. mn. zhes vashe grehe ǀ k'sadnimu ſe je bil sgreval del. ed. m, inu Christuſa je proſsil de bi ſe vreden ſturil na njega ſpumnit ǀ h'ſadnimu ſe je bil ſgreval del. ed. m ǀ kadar is slabosti v'greh ſi padel ſi ſe sgreual del. ed. m, spokoril, inu spovedal ǀ Magdalena, je bila ſvoje pregrehe posnala, inu zhes taiſte ſe sgrevala del. ed. ž ǀ kadar pak je vidil de ſe je ſgrevala del. ed. ž enu lepu imè je bil nij dal ǀ na ſvojo posledno uro nej gnade imela, de bi ſe bila sgreuala del. ed. ž ǀ britku bo tebi, zhe sdaj ſe nebosh spokorila, inu sgreuale del. ed. ž zhes tvoje grehe ǀ vender ſe nej ſo sgrevali del. mn. m ǀ de bi ſe ſposnali, inu ſgrevali del. mn. m ǀ bi guishnu ty greshni ſe sgreuali del. mn. m, inu pobulshali ǀ kakor ſe bomo my prau sgrevalj del. mn. m, inu k' G: Bogu obernili ǀ aku ſe ne bomo pobulshali, s'grevali del. mn. m, inu SpoKorili ǀ nikar ſe neprenaglio, de bi potle ſe nesgrevali +del. mn. m ǀ Taiſte duei sheni je reis, de ſo greshnu nesramnu shivele, ſo ſe pak spovedale, inu sgreuale del. mn./dv. ž ǀ kadar v' tem ajdouskim meſti Tyro, inu Sidon bi ſe takorshne zhuda bile sgodile, kakor per vas, one bi ſe bile sgrevale del. mn. ž, inu ſpokorille → grevati
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja
Celotno geslo
eSSKJ16
ah medmet
1. pogosto v zvezi z nagovorom izraža duševno trpljenje, zlasti žalost, obup; SODOBNA USTREZNICA: oh, joj
1.1 v zvezi z (retoričnim) vprašanjem izraža pretresenost, obžalovanje zaradi možnega
1.2 v zvezah z gorje, jo, ve, koga/česa, komu izraža grožnjo, svarilo ali obžalovanje
2. izraža čustveno prizadetost
2.1 zaskrbljenost, strah; SODOBNA USTREZNICA: joj
2.2 pogosto v zvezi z nagovorom in vprašanjem stisko, napetost, negotovost; SODOBNA USTREZNICA: joj
2.3 kesanje, obžalovanje; SODOBNA USTREZNICA: oh, joj
2.4 sočutje; SODOBNA USTREZNICA: oh
2.4.1 pogosto v zvezi z nagovorom izraža ponižnost, skromnost; SODOBNA USTREZNICA: oh
3. izraža neprijetno spoznanje, večkrat povezano z razočaranjem; SODOBNA USTREZNICA: oh, ah
4. pogosto v zvezi z nagovorom in/ali vprašanjem izraža začudenje, večkrat povezano z ogorčenjem, razočaranjem; SODOBNA USTREZNICA: o, oh
5. v zvezi z nagovorom izraža nasprotovanje, zavrnitev; SODOBNA USTREZNICA: oh, ah
5.1 v zvezi z nagovorom in (navadno) z (retoričnim) vprašanjem izraža nasprotovanje navedeni možnosti in hkrati pritrjevanje nasprotni; SODOBNA USTREZNICA: oh, ah
6. izraža zavrnitev, nejevoljo; SODOBNA USTREZNICA: ah
7. izraža zadovoljstvo, navdušenje, veselje; SODOBNA USTREZNICA: ah, o
8. v zvezi z nagovorom izraža spoštovanje, hvaležnost; SODOBNA USTREZNICA: ah
9. navadno v zvezi z nagovorom izraža prošnjo, željo, hotenje; SODOBNA USTREZNICA: o
9.1 izraža močno željo, hrepenenje po čem; SODOBNA USTREZNICA: ah, oh
10. v zvezi z nagovorom izraža podkrepitev trditve, mnenja; SODOBNA USTREZNICA: o, oh
FREKVENCA: 227 pojavitev v 16 delih
Celotno geslo
eSSKJ16
ajfrati -am nedovršni glagol
1. ekspresivno, kdo; komu, (k čemu), čez kaj, za koga/kaj, (v čem, s čim) izražati, kazati veliko prizadevnost, navdušenje, goreče si prizadevati; SODOBNA USTREZNICA: goreti, navduševati se
1.1 kdo; čez koga/kaj, (v čem) izražati veliko, močno jezo; SODOBNA USTREZNICA: srditi se
2. kdo/kaj; za koga, zoper koga, s kom, (s čim) čutiti veliko bojazen, da bi izgubil ljubezen, naklonjenost kake osebe; SODOBNA USTREZNICA: biti ljubosumen
3. kdo; čez koga, za kom čutiti veliko nezadovoljstvo, da kdo kaj ima, je deležen česa, kar si osebek želi; SODOBNA USTREZNICA: zavidati, biti ljubosumen
FREKVENCA: 55 pojavitev v 8 delih
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- Naslednja »
Število zadetkov: 44
Dostopnost