Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ
pandúrski -a -o prid. (ū) nanašajoč se na pandurje: pandurska uniforma / pandurski brki
SSKJ
peščén -a -o prid. (ẹ̑) 
  1. 1. nanašajoč se na pesek: peščeno zrno / peščena plaža; peščena pot, steza; peščena tla / peščen (puščavski) vihar / peščena glina / peščena kopel kopel v zdravilnem pesku
    // peščeni filter filter, napolnjen s peskom
  2. 2. po barvi podoben pesku: mož s peščenimi brki / uniforma peščene barve
    ♦     agr. peščena kopel kopel v pesku, ki mu je primešan prašek proti mrčesu; etn. peščena ura priprava za merjenje časa v obliki steklene posode, v kateri se droben pesek v določenem času sesuje, pretoči iz zgornjega dela skozi ozko grlo v spodnji del; papir. peščeni papir močen, trpežen papir s prilepljenimi drobci mletega stekla, kremenovega peska za glajenje; teh. peščeni kalup kalup, izdelan iz peska, navadno kremenovega; zool. peščena bolha bolha, katere oplojena samica se zarije v kožico med prsti in za nohte, Tunga penetrans; navadna peščena osa osa, ki izkoplje rov za gnezdo v pesek, Ammophila sabulosa
    peščéno prisl.: peščeno pobarvati; peščeno bled obraz; peščeno rumen
SSKJ
pobésiti -im dov. (ẹ́ ẹ̑) 
  1. 1. drugega za drugim obesiti: nekaj so jih ustrelili, druge pa pobesili / hitro pobesiti okraske
  2. 2. premakniti tako, da je usmerjeno nižje, navzdol; povesiti: ko ga je prepoznal, je pobesil meč / pobesiti roke v naročje
    // spraviti iz pokončnega položaja v smer proti tlom: žival je pobesila rep / pobesiti glavo / rože so pobesile cvete
    ●     pobesiti oči, pogled povesiti oči, pogled
    pobésiti se spremeniti navadni, naravni položaj v smeri navzdol, zlasti v enem delu: vrata so se pobesila / lica, usta so se mu pobesila
    ●     nos (se mu) je pobesil povesil
    pobéšen -a -o: pobešeni brki; pobešen klas
SSKJ
pobríti -bríjem dov., pobrìl in pobríl (í ȋ) obriti: brivec ga je pobril; pobriti se z aparatom, britvijo; pobriti si brke
● ekspr. pobriti gozd izsekati; ekspr. od gor včasih mrzlo pobrije zapiha
    pobrít -a -o: pobriti brki; pobrite obrvi; gladko pobrit moški
SSKJ
podrásti -rástem in -rásem dov. (á) 
  1. 1. zrasti pod čim drugim: grmovje je podrastlo pod hrasti / v gozdu je že vse podrastlo
  2. 2. ekspr. ponovno zrasti: brada in brki so mu podrastli
    podráščen -a -o: gozd je zelo podraščen
    ♦     anat. podraščen jezik; prim. podrasel
SSKJ
podrézati -réžem dov. (ẹ́ ẹ̑) redko spodrezati: podrezati drevo / podrezati krilo skrajšati
♦ vet. podrezati kopito z nožem odstraniti odvečno kopitno roževino
    podrézan -a -o: podrezani brki
SSKJ
pogánjati -am nedov. (ȃ) 
  1. 1. delati, povzročati, da se kaj giblje, premika: potok poganja mlin in žago; čoln je poganjal z vesli; poganjati kolo, šivalni stroj / vrtiljak so poganjali z rokami / poganjati meh, pedal
    // delati, povzročati, da se kaj zelo hitro giblje, premika: kar naprej je poganjal konja; nepreh. vso pot je poganjal; pren., ekspr. režiser je dogajanje spretno poganjal
  2. 2. delati, povzročati, da pride navadno žival pod nadzorstvom na določeno mesto: vsak dan poganja živino na pašo
  3. 3. delati, povzročati, da kaj opravlja, izpolnjuje kako nalogo: jedrsko elektrarno poganja atomska energija; napravo poganja električni motor
    // delati, povzročati, da kaj kam pride: srce poganja kri po žilah / črpalka poganja vodo po ceveh
  4. 4. nav. ekspr. delati, povzročati, da pride kdo v določeno stanje; gnati: glad ga poganja v obup; ne vedo, kaj ga je poganjalo v smrt / nasprotujoča si stališča jih poganjajo v spore
  5. 5. ekspr. poditi, odganjati: ostani, saj te nihče ne poganja; poganjati koga od hiše
  6. 6. delati poganjke: vrtnice lepo poganjajo; bujno poganjati
    // delati, povzročati, da iz česa kaj nastaja: repa poganja cime; seme poganja kal / veje že poganjajo liste
    // začenjati rasti: brada mu že poganja; zvončki že poganjajo / med skalami poganjajo zvončnice; pren., ekspr. vsepovsod poganjajo nove šole
    ●     star. pod skalo poganja studenec izvira; knjiž. njegovo delavnost poganja misel na zaslužek povečuje, stopnjuje; ekspr. poganjati dneve v brezdelju preživljati; pog., ekspr. v študentskih letih ga je precej poganjal je počenjal neumnosti, lahkomiselnosti; ekspr. sram mu poganja kri v lica od sramu zardeva; ekspr. to mu poganja strah v kosti ga straši, vznemirja; zastar. ves čas ga poganja k učenju naganja, priganja; ekspr. po gostilnah poganja težko prisluženi denar zapravlja s pijačo, pije
    ♦     etn. poganjati obroč otroška igra, pri kateri se poganja obroč
    pogánjati se 
    1. 1. s silo, sunki se premikati z enega mesta na drugo: poganjal se je od drevesa do drevesa; riba se je poganjala za mušicami / ekspr. tekmovalci so se poganjali z najvišjega naleta skakali; pren., ekspr. oblaki se poganjajo po nebu
    2. 2. izredno si prizadevati za kaj; gnati se: poganjati se za pravico; dolgo se je poganjal za službo; preveč se poganja, da bi napredoval
    3. 3. knjiž. dvigati se, kipeti: zvoniki se poganjajo proti nebu
    poganjajóč -a -e: poganjajoč živino, je prepeval; poganjajoči brki; poganjajoče trobentice
SSKJ
pomastíti1 -ím dov., pomástil (ī í) 
  1. 1. namazati z mastjo, maščobo: pomastiti pekač / pomastiti testo
  2. 2. umazati z mastjo, maščobo: pomastila je obleko; pomastiti se z maščobo; pri jedi si je pomastil brke
    pomastíti se ekspr.  s slastjo pojesti kaj dobrega, navadno meso: pomastili so se z najboljšimi kosi
    pomaščèn -êna -o: pomaščeni brki; pomaščen pekač
SSKJ
primázati -mážem dov., primázala in primazála (á ȃ) 
  1. 1. dodatno, zraven namazati: tu pa tam je os še malo primazal / kruh je suh, primaži ga namaži
  2. 2. pog. udariti: primazal ga je z bičem; primazal ga je z roko okrog ušes
    ●     pog. odgovori, če ne ti eno primažem te udarim; pog. primazala mu je klofuto in odšla dala mu je klofuto; žarg., šol. učitelj mu je primazal nezadostno mu je dal negativno oceno; pog. sodnik mu je primazal dva tedna obsodil ga je na dva tedna zapora
    primázan -a -o: iz jeze primazana klofuta
    ●     nar. pod nos primazani brki prilepljeni
SSKJ
pristríči -strížem dov., pristrízi pristrízite; pristrígel pristrígla (í) 
  1. 1. s striženjem skrajšati: pristriči lase, nohte; pristriči kokošim peruti / pristriči živo mejo / pristriči travo
  2. 2. ekspr. zmanjšati, omejiti: dobičke, dohodke so zelo pristrigli; pristriči dotacije za industrijo / pristriči osnutek zakona skrajšati
    ●     pog. direktorja so precej pristrigli mu zmanjšali oblast, veljavo; ekspr. pristriči komu jezik zmanjšati njegovo odrezavost, pikrost; pog. pristriči komu peruti omejiti, onemogočiti mu dejavnost, svobodo
    pristrížen -a -o: pristriženi brki
SSKJ
púh1 -a m (ȗ) mehki dlaki podobno perje pri ptičjih mladičih: v gnezdu so čivkali s puhom pokriti mladiči; lahek, rahel kot puh / gosji puh / blazina, pernica, napolnjena s puhom
// nav. ekspr. mlade, mehke dlake, iz katerih se razvijejo brada, brki: pod nosom mu poganja prvi puh; obriti si puh
// kar je podobno perju, mehki dlaki sploh: deblo in listi so porasli s puhom
● ekspr. vse je le pih in puh brez vrednosti, cene
SSKJ
résast -a -o prid. (ẹ́) 
  1. 1. ki ima rese: resast prt; resast trak na zavesah; resasto ogrinjalo / trava z resastimi klasi / resasta pšenica / žito postaja resasto
  2. 2. poln res: iztrepati resasto jopico, srajco
  3. 3. podoben resam: resasti izrastki / resasti oblaki
  4. 4. ki je trši, daljši: resasti brki, lasje; resasta brada; krava z resasto dlako / jopica iz resaste volne grobe, bodeče
  5. 5. lov. ki ima tršo, daljšo dlako: resasti psi / resasti foksterier; resasti istrski gonič
  6. 6. nar. robat, grob: resast človek; na pogled je resast, v resnici pa je prijazen / resast pogled; resast značaj
    ♦     bot. resasti pasji rep enoletna trava z jajčastim klasom in dolgimi resami, Cynosurus echinantus; tekst. volnena resasta preja volnena preja z naravnimi ali umetnimi resastimi vlakni; resasta vlakna kratke, debele trše dlake; vet. resasta dlaka trša in redkejša dlaka pri nekaterih živalih, ki sega čez nadlanko
    résasto prisl.: resasto porasel obraz
    ●     nar. resasto gledati jezno, namrščeno
SSKJ
sòm sôma m (ȍ ó) velika sladkovodna roparska riba z dolgimi brki: ulovil je velikega soma
♦ zool. somi morske ali sladkovodne ribe brez lusk in z daljšimi ali krajšimi brki, Siluridae; mačji som do enega metra dolga morska riba z ogrodjem iz hrustanca in pegami; morska mačka; pasji som do dveh metrov dolga morska riba z zelo podaljšanim gobcem in močno repno plavutjo, Galeus canis
SSKJ
sŕšast -a -o prid. (ŕ) 
  1. 1. ki je zaradi trdote v takem položaju, kot so bodice pri ježu: sršasti brki, lasje; sršasta dlaka; sršaste obrvi
  2. 2. ekspr. jezen, nejevoljen: vedno ni tako sršasta / sršast obraz
    sŕšasto prisl.: sršasto pogledati; sršasto pristriženi lasje
SSKJ
sršát -áta -o prid. (ȁ ā) ki je zaradi trdote v takem položaju, kot so bodice pri ježu: sršati brki, lasje; sršata dlaka / ekspr. sršato strnišče
SSKJ
sršáti -ím nedov. (á í) 
  1. 1. stati v takem položaju, kot so bodice pri ježu: brki, lasje sršijo; kokoši je perje sršalo na vse strani
    // ekspr. na tak način se širiti iz česa: iskre sršijo; skozi okna goreče hiše so sršali plameni; pren. iz nje srši ljubosumnost
  2. 2. ekspr. izražati jezo, nejevoljo: sršati na koga, nad kom; ves dan že srši
    ●     ekspr. drevje je sršalo od ivja je bilo pokrito z ivjem; ekspr. iz oči mu sršijo strele zelo jezno gleda
    sršèč -éča -e: sršeč sede k mizi; pogladil si je sršeče brke; sršeč pogled; prisl.: sršeče gledati
SSKJ
sršàv -áva -o prid. (ȁ á) ki srši: sršavi brki; sršava brada, dlaka
● knjiž. gledal je sršave konje mršave
SSKJ
sršéti -ím nedov. (ẹ́ í) 
  1. 1. stati v takem položaju, kot so bodice pri ježu: brki so mu sršeli; lasje sršijo
    // ekspr. na tak način se širiti iz česa: iskre so sršele na vse strani; iz oblakov so sršele strele; pren. iz nje srši maščevalnost, zavist
  2. 2. ekspr. izražati jezo, nejevoljo: oči ji sršijo
    // jezno gledati: sršeti izpod čela / nepremično je sršel v zid
    sršèč -éča -e: sršeč pogled; sršeča dlaka
SSKJ
strčáti -ím nedov. (á í) star. štrleti: lasje mu strčijo na vse strani; zobje so ji strčali naprej / visoke hiše strčijo v zrak
    strčèč -éča -e: strčeči brki, lasje; rastlina s strčečimi listi
SSKJ
ščepériti -im nedov. (ẹ́ ẹ̑) postavljati v pokončen, štrleč položaj: ptice so ščeperile perje / fant je ščeperil obrvi mrščil
// s postavljanjem perja v pokončen, štrleč položaj delati kaj bujno, košato: pav ščeperi rep
    ščepériti se 
    1. 1. dobivati pokončno, štrleče perje: škorec se je ščeperil
    2. 2. ekspr., s prislovnim določilom biti kje zelo opazen, viden zaradi velikosti, bujnosti: po gredah se je ščeperil osat / pod nosom se mu ščeperijo brki; pren. v njenem srcu se ščeperi sovraštvo
    3. 3. ekspr. postavljati se, ponašati se: ščeperi se z novo obleko / celo ščeperi se s svojim izdajstvom baha
    4. 4. ekspr. oblastno, prevzetno se vesti, ravnati: tukaj se ščeperiš, doma si pa ne upaš nič reči / za mizo se je ščeperil moj znanec
    ščeperèč -éča -e: vrabec je čivkal, ščepereč repek
Število zadetkov: 57