Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

búča búče samostalnik ženskega spola [búča]
    1. kulturna rastlina s plazečim se steblom in navadno užitnimi plodovi trebušaste oblike; primerjaj lat. Cucurbita pepo
      1.1. plod te rastline
      1.2. ta plod kot hrana, jed
    2. posoda, steklenica trebušaste oblike
      2.1. stekleni del svetila take oblike
    3. ekspresivno glava, zlasti človeška
    4. navadno slabšalno neumen, naiven, nespameten človek
STALNE ZVEZE: buča golica, buča hokaido, buča špagetarica, hokaido buča, muškatna buča, orjaška buča, presesalna buča, špagetna buča
FRAZEOLOGIJA: brihtna buča, dobiti jih po buči, kotaliti buče, kot svinja v buče, prodajati buče (komu), trda buča, trde buče, To so buče.
ETIMOLOGIJA: = hrv. bȕća, prevzeto iz roman. < vulglat. buttia ‛okrogla posoda za vino, sodček’ k buttis ‛sod’ - več ...
búčni búčna búčno pridevnik [búčni] STALNE ZVEZE: bučno olje
ETIMOLOGIJA: buča
hokaído kot pridevnik [hokaído]
STALNE ZVEZE: buča hokaido, hokaido buča
ETIMOLOGIJA: po zgledu angl. Hokkaido squash, nem. Hokkaidokürbis ‛buča hokaido’, po japonskem otoku Hokaido
jéžek jéžka samostalnik moškega spola [jéžək]
    1. navadno ekspresivno jež, zlasti manjši
    2. žival s kroglastim telesom in številnimi premičnimi bodicami, ki živi na morskem dnu; primerjaj lat. Echinoidea; SINONIMI: jež, morski jež, iz zoologije morski ježek
    3. kar po obliki spominja na manjšega ježa
      3.1. slaščica v obliki kroglice z mrvicami
    4. pripomoček iz dveh sprijemalnih trakov za zapenjanje zlasti oblačil, obutve
STALNE ZVEZE: aragonitni ježek, jamski ježek, kljunati ježek, morski ježek, rumeni ježek
FRAZEOLOGIJA: postriči koga na ježka, postrižen na ježka
ETIMOLOGIJA: jež
pèška2 pèške in peškà peškè samostalnik ženskega spola [pə̀ška] in [pəškà]
    1. navadno v množini manjše seme v nekaterih sadežih, plodovih
      1.1. trd, oleseneli del v sredini sadeža, plodu
ETIMOLOGIJA: pečka
presesálni presesálna presesálno pridevnik [presesálni] in [presəsálni]
STALNE ZVEZE: presesalna buča
ETIMOLOGIJA: iz presesati, glej sesati
špagétarica špagétarice samostalnik ženskega spola [špagétarica] STALNE ZVEZE: buča špagetarica
ETIMOLOGIJA: špaget
špagétni špagétna špagétno pridevnik [špagétni]
STALNE ZVEZE: špagetna buča
ETIMOLOGIJA: špaget
túrban túrbana samostalnik moškega spola [túrban]
    1. moško pokrivalo iz dolgega kosa blaga, ki se navadno ovije okoli glave, po izvoru iz stare Perzije
      1.1. kar spominja na tako pokrivalo
STALNE ZVEZE: turški turban
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Turban, frc. turban, it. turbante (star. it. tolipante) in tur. tülbend iz perz. dulbänd, domnevno iz dil ‛srce’ + bändän ‛vezati’ - več ...

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
búča -e ž (ú)
1. kulturna rastlina s plazečim se steblom ali njen debeli sad: buče jesti, saditi, sekati; votla, zrela buča; navadna buča ali tikva
2. trebušasta posoda: buča vina je romala iz roke v roko; srebniti iz buče; buča z vodo
 
elektr. buča steklen senčnik v obliki krogle; fiz. Heronova buča posoda, iz katere pod pritiskom plina brizga tekočina; kem. destilacijska, merilna buča
3. pog., ekspr. glava: mahniti, usekati po buči / ima prazno, trdo bučo / ti si pa buča prebrisan, zvit človek; zvita buča; buča ribniška
● 
pog., ekspr. ohladiti buče puntarjem ukrotiti jih; pog., ekspr. prinesti celo bučo domov nepoškodovan priti iz tepeža, boja; pog., ekspr. dobiti jo po buči biti ostro grajan; biti tepen; biti premagan
SSKJ²
búčen1 -čna -o prid. (ȗ)
nanašajoč se na bučo: bučne pečke; bučno seme / bučno olje olje iz bučnih semen
SSKJ²
halloween -a [hêlou̯inm (ȇ)
noč med 31. oktobrom in 1. novembrom, ko se zlasti otroci, mladi oblečejo v kostume, navadno čarovniške, in v izdolbene, izrezljane buče vstavljajo sveče; noč čarovnic: praznovati halloween; izrezljati bučo za halloween
SSKJ²
izrézati -réžem dov. (ẹ́ ẹ̑)
1. z rezanjem odstraniti iz česa: izrezati nagniti del jabolka; izrezati kite iz mesa / izrezati bulo, slepič, rakasto tkivo / izrezati nezaželene prizore iz filma
 
med. izrezati otroka iz maternice
// z rezanjem izločiti manjšo enoto iz česa: izrezati članek, sliko; izrezati iz časopisa
2. z rezanjem narediti odprtino, vdolbino v kaj: izrezati bučo, papriko, repo / izrezati obleko narediti izrez pri obleki
3. z rezanjem narediti, izoblikovati: izrezati figuro, šablono; izrezati kip iz lesa; izrezati kvadrate iz pločevine / izrezati okroglo odprtino
4. ekspr. spraviti koga iz neprijetnega, zapletenega položaja: imenitno ga je izrezal; izrezati koga iz zagate; na sodišču se je dobro izrezal
    izrézan -a -o:
    kip, izrezan iz kosti; izrezana bula; izrezana figura; globoko izrezana obleka
     
    ekspr. fant je izrezan oče zelo mu je podoben; obraz je kakor izrezan iz materinega obraza popolnoma mu je podoben; 
prim. zrezati
SSKJ²
izvotlíti -ím tudi zvotlíti -ím dov., izvótli in izvôtli tudi zvótli in zvôtli; izvótlil tudi zvótlil (ī í)
1. narediti votlo: izvotliti bučo, palico / voda izvotli apnenčast svet; pren., knjiž. bolečina ga je vsega izvotlila
2. izdolbsti: izvotliti deblo za čoln
    izvótljen -a -o in izvotljèn -êna -o tudi zvótljen -a -o in zvotljèn -êna -o:
    izvotljena buča; osrednja tema pesmi je človek, ki postaja v sebi prazen, izvotljen
SSKJ²
izvotljeváti -újem nedov. (á ȗ)
delati votlo: izvotljevati bučo; zaradi kapljanja vode se kamen izvotljuje; pren., knjiž. demokratična načela so se vsebinsko izvotljevala
SSKJ²
votlíti -ím nedov. (ī í)
delati kaj votlo: votliti bučo, palico / voda votli apnenčast svet
 
ekspr. bolezen mu votli lica zaradi bolezni postajajo njegova lica upadla, udrta; ekspr. strah mu votli oči zaradi strahu so njegove oči vse bolj udrte, prazne
// dolbsti: votliti deblo za čoln
    votlíti se 
    postajati votel: kraška tla se votlijo / ekspr. glasovi se votlijo
     
    ekspr. votlina se votli navzdol se nadaljuje, se razteza

Slovenski pravopis

Pravopis
dôlg2 -a -o tudi dôlg -a -ó [u̯g-]; dáljši -a -e (ȏ ó ó; ȏ ó ọ̑; ȃ) ~ hodnik; Daljši čas ga ni bilo; poud.: Fant je res ~ |velik|; ~ kakor prekla
dôlgi -a -o [u̯g] (ó) jezikosl. ~ nedoločnik; ~e hlače; avt. žarg. ~e luči
po dôlgem [u̯g] prisl. zv. (ó) čas. ~ ~ koga le pregovoriti; nač. prerezati bučo ~ ~
dolgóst -i [u̯g] ž, pojm. (ọ̑) zastar. dolžina
Pravopis
izvotlíti -ím dov. izvótlil -íla, nam. izvotlít/izvotlìt; izvótljenje in izvotljênje; drugo gl. votliti (í/ȋ í) kaj ~ bučo; ~ deblo za čoln izdolbsti
Pravopis
votlíti -ím nedov. vótli -íte in vôtli -íte, -èč -éča; -íl -íla, -ít, vótljen -a in votljèn -êna; vótljenje in votljênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) kaj ~ bučo
votlíti se -ím se (í/ȋ í) Kraška tla se ~ijo

Sinonimni slovar slovenskega jezika

Celotno geslo Sinonimni
búča -e ž
1.
kulturna rastlina s plazečim se steblom in debelim sadompojmovnik
SINONIMI:
nar. tikva
2.
trebušasta posodapojmovnik
SINONIMI:
nar. grča, nar. grčka
GLEJ ŠE SINONIM: glava, prebrisan
GLEJ ŠE: nenadarjen, tepen
Število zadetkov: 28