Zadetki iskanja
Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar
Pleteršnik
budíti, -ím, vb. impf. wecken; b. iz spanja; gospodar hlapce in dekle budi; — b. se, aufzuwachen pflegen; nič se ne budim po noči; že se budijo, sie sind schon im Aufwachen begriffen; — auferwecken: od mrtvih b.; — aufmuntern; b. koga k čemu; Zvonovi zvonite, Na delo budite! Pot.
Slovar stare knjižne prekmurščine
Prekmurski
bogabojàzen -zni ž bogaboječnost: Bogá-bojazen je zacsétek modrôszti TA 1848, 94; tu más sôlo bôgabojazni KAJ 1848, 304; büdi me na vüpazen, I sztálno bôgabojazen KAJ 1848, 111; navcsim vász bogábojazen TA 1848, 26
Prekmurski
büdìti -ím nedov. buditi, spodbujati: Ti büdi na lübézen KAJ 1848, 27; dejmo példo, gda váſz büdijo KM 1790, 82; da náſz moke Tvoje, büdijo ne poti Tvoje BRM 1823, 44
büdejóči -a -e budeč: 'zaloszt büdejôče delo AIP 1876, 11, 1
büdívši se -a se -e se opogumljajoč: Büdivsi sze na vüpazen KAJ 1870, 59
büdejóči -a -e budeč: 'zaloszt büdejôče delo AIP 1876, 11, 1
büdívši se -a se -e se opogumljajoč: Büdivsi sze na vüpazen KAJ 1870, 59
Prekmurski
nadejhnenjé -á s navdihnenje, navdih: nego z-Petrovi prejdg pouleg nadejhnenyá Düha ſzvétoga KŠ 1771, 102; Düjh ſzvéti te büdi ſzvojim nadejhnenyem KM 1783, 254
Prekmurski
vǜpazen -zni ž upanje: Vüpazen ne odide SM 1747, 58; ka je edna vüpazen zvelicsanya KŠ 1754, 132; ki je Kriſztus vu vami, vüpazen dike KŠ 1771, 605; Vüpazen v-Bôgi KAJ 1848, 192; I zbüdi mi v-szrdci csütênye vüpazni KAJ 1870, 5; vöra, ſtera terdno vüpazen má TF 1715, 32; Dái mi pravo vüpazen SM 1747, 56; i mojo vüpazen poſztávlam vu Goſzpodni Bougi KŠ 1754, 14; csi vüpazen do koncza trdno obdr'zimo KŠ 1771, 675; büdi me na vüpazen KAJ 1848, 111; Trôst prôti protivnikom je vu vüpazni na Bôga TA 1848, 9
Prekmurski
vǜpaznost -i ž upanje: I eta je ta vüpaznoſzt KŠ 1771, 735; Jákobova vupaſznoſzt BKM 1789, 7; Vüpaznoſzt v-Bôgi KAJ 1848, VII; i na punitio hocses zdárom tve vüpaſznoſzti SM 1747, 69; büdi nász Po dühi vüpaznoszti KAJ 1848, 126; obudjávati náſz more na vüpaſznoſzt SM 1747, 34; Csi gli jaſz mám vüpaznoſzt i vu tejli KŠ 1771, 596; Vu kom mámo prihodbo vu vüpaznoſzti KŠ 1771, 578; I krêpi (nasz) vu vüpaznoszti KAJ 1848, 121; I ſztouv vüpaznoſztyov ſzam ſteo kvám idti KŠ 1771, 530; Etak govorécſi ſzpunom vüpaznoſztjom BKM 1789, 407; Etak govorécſi ſzpunom vüpaznoſztjom SŠ 1796, 57; szpunov vüpaznosztjov Csákajo verni KAJ 1848, 165
Prekmurski
vzéti vzèmem dov.
1. vzeti, narediti, da pride kaj h komu ali kam: nej je dobro vzéti krüh deczé KŠ 1771, 51; nego more krájdo v-rôke vzéti AI 1875, kaz. br. 6; i nyegove (knige) naprej vzemem BKM 1789, 8b; da prevecs ténte nevzemem vu pero KAJ 1870, 7; knige vzemem BJ 1886, 6; i vzeme ſzebom ſzedem drügi dühouv KŠ 1771, 41; Vzeme nám vſze blágo BKM 1789, 10; Pri polskom deli nyemi telikájše vnogo haska vzememo BJ 1886, 14; Vzemi me Sztoga ſzvejta KŠ 1754, 256; vzemi tvojo poſztelo KŠ 1771, 28; i vzemi vsza eta od méne KM 1783, 5; náj ménsega kaj ne vzemi KM 1790, 54; Vzemi me vu tvoje krilo SŠ 1796, 3; Vzemi me med verne tvoje BRM 1823, 5; Vzemite ino jeite SM 1747, 40; vzemte, jejte KŠ 1771, 89; naj vzeme brat nyegov 'zeno nyegovo KŠ 1771, 74; naj ſzprjhlivo korouno vzemejo KŠ 1771, 508; ka bi kaj vzéo zhi'ze ſzvoje KŠ 1771, 80; kaibi naſſega blisnyega ſene nevzéli TF 1715, 17; kaibi ſzlejpi pogléd vzéli SM 1747, 11; 'zeno ſzam ſzi vzéo KŠ 1771, 220; kaj ſzi ti vzéo ta dobra tvoja v'zitki tvojem KŠ 1771, 227; vzeuje vrouke krüh TF 1715; je vzéo i pehár KŠ 1754, 203; je priſao potop i vzéo je vſze KŠ 1771, 82; Vzéo je na ſze cslovecse tejlo BKM 1789, 45; Ki ſze je ponizo da Je na ſzé vzéo Ádama BKM 1789, 14; Ké je tejlo na ſzé vzéla BKM 1789, 20; vnougi dobrout, ſtere je od nyih vzéo KM 1790, 58; Zaszpáno dête na nárocsa vzéla AI 1875, kaz. br. 7; Hvála za dari, ké ſzmo od nyega vzéli SM 1747, 8; Csi ſzmo to dobro od Bogá vzéli KŠ 1754, 179; zobſztom ſzte vzéli KŠ 1771, 32; vzéli ſzo tejlo nyegovo KŠ 1771, 48; ſtere ſzo vzéle lampaſe ſzvoje KŠ 1771, 83; vu dományi oupraviczaj nyemi lejhko haſzek vzéli KM 1790, 58; pren. ſzvoi kris na ſze vzéti SM 1747, 29; i vzemem ſzrczé kameno ſztejla vaſſega KŠ 1754, 96; i kris ſzvoih na ſzébe vzeme SM 1747, 29
2. dobiti, sprejeti kaj duševnega ali duhovnega: nikákve obláſzti nad menom nebodo mogli vzéti TF 1715, 46; Racsun scsé vzéti Goſzpodin Boug od lüdi SŠ 1796, 27; stere dú'snoſzti cslovik na ſzébe vzéti more SIZ 1807, 9; Kristussa kſzebi vzemem SM 1747, 49; Vzemes ono blá'sensztvo KM 1783, 218; têm le'zê vzemes môcs nad nyim KAJ 1870, 91; da vrág nikakse moucsi nad menom nevzeme ABC 1725, A5b; i nigdár moucſi nad menom ne vzeme KM 1783, 56; K-ſzebi vzeme Kriſztus naſe düſe SŠ 1796, 8; stere dú'snoſzti cslovik na ſzébe vzeme SIZ 1807, 9; Bôg, ki v sztráh vzeme lüdsztvo TA 1848, 14; vsze ono szpráviscse v-tanácsivanye vzeme AI 1875, 2; i mi tak ſzvétoga Düha vzememo SM 1747, 17; nyegovo rejcs po pozványi gori vzememo KŠ 1754, 126; 'Sitka ürocsino vzememo SŠ 1796, 45; Záto vzemete 'zmetnejſo ſzoudbo KŠ 1771, 76; Szmrtjom hüd’ konecz vzemete BKM 1789, 270; Vucſitelje, ſteri vrouke ne vzemo nei kaibi tolmacſili návuk vöre TF 1715, 5; Csi nam vzemejo Postejnye SM 1747, 80; kaj odpüscsanye grejhov vzemejo KŠ 1754, 79; gda csüjejo to rejcs, preczi jo zradoſztyom vzemejo KŠ 1771, 112; Vzemmo dobri, vzemmo hüdi ovo ſzvesztvo KM 1783, 63; Tam vecſno radoſzt vzemejo BKM 1789, 126; Jezuſa ki v-ſzrczé vzemo SŠ 1796, 37; právde-podsztavo tüdi vtanácsivanye vzemejo AI 1875, kaz. br. 2; Iména Bosjega zamán nevzemi vu tvoja vüſzta TF 1715, 13; zaman ne vzemi vu tvoia vüszta ABC 1725, A4a; Vzemi k ſzebi mo düſo SM 1747, 71; Lejpi poklon vzemi BKM 1789, 17; vzemi tak za kincs té zahválnoszt KAJ 1848, 6; vſze na bougsi ſztrán vzemimo KŠ 1754, 54; Vzemmo tou dobrouto BKM 1789, 105; Priliko od vnougi mrtvi ſzi vzemimo BKM 1789, 405; Vzemte ſzvétoga Dühá TF 1715, 34; lebko zvelicsanya vzemte KŠ 1754, 63; ni nikaj 'znyé ne vzemte KŠ 1754, 157; vzemite Dühá ſzvétoga KŠ 1754, 194; Vzemte na ſzé járem moj KŠ 1771, 37; Naj ne vzemes najem hüdi KŠ 1754, 257; nai vi obecsanye vzemete SM 1747, 27; naj vzemejo odpüscsanye grejhov KŠ 1754, 76; biu Kriſztus je, Sto bi mi nyega vzéo KŠ 1754, 262; naj bi eto tesko delo na ſzébe vzéo BRM 1823, IV; dabi ſzinovcſino vzéli KŠ 1754, 115; ſtero ſzkerb ſzem jaſz na ſzébe gori vzéu TF 1715, 9; Od tébe kaj ſzem vzél, na dobro mi naj bo BKM 1789, 367; kai ſzi prekleſztvo moje na tébe vzél SM 1747, 52; On je grehouv naſſih plácſo na ſzé vzél SM 1747, 12; ino je vzél Oblübo ſzvétoga Duhá SM 1747, 14; Kákse zapouvidi je vzéo Abrahám od Bouga KM 1796, 17; rúszki boj za Czaszara 'sáloszten konecz je vzéo KOJ 1848, 119; kâ je delo konec vzelô KAJ 1870, 133; Krisztus je Vzéo nájem za sztálno vernoszt KAJ 1848, 120; I mi ſzmo vſzi 'znyegove punoſzti vzéli KŠ 1771, 265; dára, ſteroga ſzo Apoſtolje z-Nebéſz vzéli KM 1796, 117
3. zavesti se, vedeti, opaziti: ino nai vpamet vzeme, jelie on eſche natom ſzveiti TF 1715, 43; Reics Bosjo ſzlisſimo, napametjo vzemo SM 1747, 81; trám pa vu tvojem ouki na pamet ne vzemes KŠ 1771, 21; Ka more na pamet vzéti od Adjectivumov KOJ 1833, 29; stero vſzáki lehko na pamet vzeme BRM 1823, II
vzéti se vzèmem se
1. vzeti se: se velki hasek vzeme njénoj (gos) pérji AI 1878, 24; naj ſze po etom betégi na pout etoga ſzvejta vzemem KŠ 1754, 242; Vſzáko ſztvorjenyé Bo'ze ſze naj zhválo dávanyem vzeme KŠ 1754, 168; pren. Ivani krſztiteli ſze gláva vzeme KŠ 1771, 47
2. oditi, zbežati: Jezus vzéo ſze je z-Galilee KŠ 1771, 61; vö idoucsi na pout ſzmo ſze vzéli KŠ 1771, 407; Tou vidévſi Filiſzteuske, na pobejg ſzo ſze vzéli KM 1796, 57
3. zavesti se: I Peter ſze na pamet vzeme i ercsé KŠ 1771, 379; Na pamet ſze vzemo SM 1747, 81; Gori ſze 'se z-büdi, na-pamet ſze vzemi SŠ 1796, 10
vzémši tudi vzemévši -a -e ko je vzel: Pri toga (preminoučega vrejmena) naprávlanyi, za fundamentum vzémsi trétyo jedinszko persóno KOJ 1833, 84; Poszlavcov-kucsa na prêpolo'zeno podsztavo vtanácsivanye vzemévsi AI 1875, kaz. br. 2
vzévši -a -e ko je vzel: formo ſzlü'zbeno na ſzé vzévſi KŠ 1754, 106; i vzévſi ti pét lejbov krüha, hválo je dáo KŠ 1771, 48; gvant mi je gotovi, Na ſzébe ga vzévsi, hocsem ſze ſzvejtiti SŠ 1796, 77; Szlovenſzke Gmaine, i na pamet vzévsi, kaj one knige potrebüjejo BRM 1823, IV
vzéti -a -o
1. vzet: ki je od váſz vu nébo vzéti KŠ 1771, 342; je okouli vzéti od vojſzké KŠ 1771, 242; Jezus je vzéti vnébo BKM 1789, 110; ſzmrt ino obláſzt vzéta Vrági BKM 1789, 46; je on gori vzéto ſzlaboſzt cslovecso doli djáo KŠ 1754, 109; naj vzéto blágo nazáj povrnémo KMK 1780, 44; Hválna peszem za vzéto obládnoszt TA 1848, 7; tejlo ino ſz. krv navküp vzéto jejmo KŠ 1754, 205
2. ustvarjen: vu zemlo, z-ſtere je vzéti KM 1796, 7; cslovek z zemle vzéti TA 1848, 9; Z-Zemlé ſzmo vzéti BKM 1789, 355
3. upoštevan: Eto je v-pamet vzéto od táksi AI 1875, br. 1, 2; ono dugoványe nede v-právdo vzéto AI 1875, kaz. br. 2; záto, ka ſzo ſyllabe nej bilé vu gvüsen mertük vzéte BKM 1789, 2b
1. vzeti, narediti, da pride kaj h komu ali kam: nej je dobro vzéti krüh deczé KŠ 1771, 51; nego more krájdo v-rôke vzéti AI 1875, kaz. br. 6; i nyegove (knige) naprej vzemem BKM 1789, 8b; da prevecs ténte nevzemem vu pero KAJ 1870, 7; knige vzemem BJ 1886, 6; i vzeme ſzebom ſzedem drügi dühouv KŠ 1771, 41; Vzeme nám vſze blágo BKM 1789, 10; Pri polskom deli nyemi telikájše vnogo haska vzememo BJ 1886, 14; Vzemi me Sztoga ſzvejta KŠ 1754, 256; vzemi tvojo poſztelo KŠ 1771, 28; i vzemi vsza eta od méne KM 1783, 5; náj ménsega kaj ne vzemi KM 1790, 54; Vzemi me vu tvoje krilo SŠ 1796, 3; Vzemi me med verne tvoje BRM 1823, 5; Vzemite ino jeite SM 1747, 40; vzemte, jejte KŠ 1771, 89; naj vzeme brat nyegov 'zeno nyegovo KŠ 1771, 74; naj ſzprjhlivo korouno vzemejo KŠ 1771, 508; ka bi kaj vzéo zhi'ze ſzvoje KŠ 1771, 80; kaibi naſſega blisnyega ſene nevzéli TF 1715, 17; kaibi ſzlejpi pogléd vzéli SM 1747, 11; 'zeno ſzam ſzi vzéo KŠ 1771, 220; kaj ſzi ti vzéo ta dobra tvoja v'zitki tvojem KŠ 1771, 227; vzeuje vrouke krüh TF 1715; je vzéo i pehár KŠ 1754, 203; je priſao potop i vzéo je vſze KŠ 1771, 82; Vzéo je na ſze cslovecse tejlo BKM 1789, 45; Ki ſze je ponizo da Je na ſzé vzéo Ádama BKM 1789, 14; Ké je tejlo na ſzé vzéla BKM 1789, 20; vnougi dobrout, ſtere je od nyih vzéo KM 1790, 58; Zaszpáno dête na nárocsa vzéla AI 1875, kaz. br. 7; Hvála za dari, ké ſzmo od nyega vzéli SM 1747, 8; Csi ſzmo to dobro od Bogá vzéli KŠ 1754, 179; zobſztom ſzte vzéli KŠ 1771, 32; vzéli ſzo tejlo nyegovo KŠ 1771, 48; ſtere ſzo vzéle lampaſe ſzvoje KŠ 1771, 83; vu dományi oupraviczaj nyemi lejhko haſzek vzéli KM 1790, 58; pren. ſzvoi kris na ſze vzéti SM 1747, 29; i vzemem ſzrczé kameno ſztejla vaſſega KŠ 1754, 96; i kris ſzvoih na ſzébe vzeme SM 1747, 29
2. dobiti, sprejeti kaj duševnega ali duhovnega: nikákve obláſzti nad menom nebodo mogli vzéti TF 1715, 46; Racsun scsé vzéti Goſzpodin Boug od lüdi SŠ 1796, 27; stere dú'snoſzti cslovik na ſzébe vzéti more SIZ 1807, 9; Kristussa kſzebi vzemem SM 1747, 49; Vzemes ono blá'sensztvo KM 1783, 218; têm le'zê vzemes môcs nad nyim KAJ 1870, 91; da vrág nikakse moucsi nad menom nevzeme ABC 1725, A5b; i nigdár moucſi nad menom ne vzeme KM 1783, 56; K-ſzebi vzeme Kriſztus naſe düſe SŠ 1796, 8; stere dú'snoſzti cslovik na ſzébe vzeme SIZ 1807, 9; Bôg, ki v sztráh vzeme lüdsztvo TA 1848, 14; vsze ono szpráviscse v-tanácsivanye vzeme AI 1875, 2; i mi tak ſzvétoga Düha vzememo SM 1747, 17; nyegovo rejcs po pozványi gori vzememo KŠ 1754, 126; 'Sitka ürocsino vzememo SŠ 1796, 45; Záto vzemete 'zmetnejſo ſzoudbo KŠ 1771, 76; Szmrtjom hüd’ konecz vzemete BKM 1789, 270; Vucſitelje, ſteri vrouke ne vzemo nei kaibi tolmacſili návuk vöre TF 1715, 5; Csi nam vzemejo Postejnye SM 1747, 80; kaj odpüscsanye grejhov vzemejo KŠ 1754, 79; gda csüjejo to rejcs, preczi jo zradoſztyom vzemejo KŠ 1771, 112; Vzemmo dobri, vzemmo hüdi ovo ſzvesztvo KM 1783, 63; Tam vecſno radoſzt vzemejo BKM 1789, 126; Jezuſa ki v-ſzrczé vzemo SŠ 1796, 37; právde-podsztavo tüdi vtanácsivanye vzemejo AI 1875, kaz. br. 2; Iména Bosjega zamán nevzemi vu tvoja vüſzta TF 1715, 13; zaman ne vzemi vu tvoia vüszta ABC 1725, A4a; Vzemi k ſzebi mo düſo SM 1747, 71; Lejpi poklon vzemi BKM 1789, 17; vzemi tak za kincs té zahválnoszt KAJ 1848, 6; vſze na bougsi ſztrán vzemimo KŠ 1754, 54; Vzemmo tou dobrouto BKM 1789, 105; Priliko od vnougi mrtvi ſzi vzemimo BKM 1789, 405; Vzemte ſzvétoga Dühá TF 1715, 34; lebko zvelicsanya vzemte KŠ 1754, 63; ni nikaj 'znyé ne vzemte KŠ 1754, 157; vzemite Dühá ſzvétoga KŠ 1754, 194; Vzemte na ſzé járem moj KŠ 1771, 37; Naj ne vzemes najem hüdi KŠ 1754, 257; nai vi obecsanye vzemete SM 1747, 27; naj vzemejo odpüscsanye grejhov KŠ 1754, 76; biu Kriſztus je, Sto bi mi nyega vzéo KŠ 1754, 262; naj bi eto tesko delo na ſzébe vzéo BRM 1823, IV; dabi ſzinovcſino vzéli KŠ 1754, 115; ſtero ſzkerb ſzem jaſz na ſzébe gori vzéu TF 1715, 9; Od tébe kaj ſzem vzél, na dobro mi naj bo BKM 1789, 367; kai ſzi prekleſztvo moje na tébe vzél SM 1747, 52; On je grehouv naſſih plácſo na ſzé vzél SM 1747, 12; ino je vzél Oblübo ſzvétoga Duhá SM 1747, 14; Kákse zapouvidi je vzéo Abrahám od Bouga KM 1796, 17; rúszki boj za Czaszara 'sáloszten konecz je vzéo KOJ 1848, 119; kâ je delo konec vzelô KAJ 1870, 133; Krisztus je Vzéo nájem za sztálno vernoszt KAJ 1848, 120; I mi ſzmo vſzi 'znyegove punoſzti vzéli KŠ 1771, 265; dára, ſteroga ſzo Apoſtolje z-Nebéſz vzéli KM 1796, 117
3. zavesti se, vedeti, opaziti: ino nai vpamet vzeme, jelie on eſche natom ſzveiti TF 1715, 43; Reics Bosjo ſzlisſimo, napametjo vzemo SM 1747, 81; trám pa vu tvojem ouki na pamet ne vzemes KŠ 1771, 21; Ka more na pamet vzéti od Adjectivumov KOJ 1833, 29; stero vſzáki lehko na pamet vzeme BRM 1823, II
vzéti se vzèmem se
1. vzeti se: se velki hasek vzeme njénoj (gos) pérji AI 1878, 24; naj ſze po etom betégi na pout etoga ſzvejta vzemem KŠ 1754, 242; Vſzáko ſztvorjenyé Bo'ze ſze naj zhválo dávanyem vzeme KŠ 1754, 168; pren. Ivani krſztiteli ſze gláva vzeme KŠ 1771, 47
2. oditi, zbežati: Jezus vzéo ſze je z-Galilee KŠ 1771, 61; vö idoucsi na pout ſzmo ſze vzéli KŠ 1771, 407; Tou vidévſi Filiſzteuske, na pobejg ſzo ſze vzéli KM 1796, 57
3. zavesti se: I Peter ſze na pamet vzeme i ercsé KŠ 1771, 379; Na pamet ſze vzemo SM 1747, 81; Gori ſze 'se z-büdi, na-pamet ſze vzemi SŠ 1796, 10
vzémši tudi vzemévši -a -e ko je vzel: Pri toga (preminoučega vrejmena) naprávlanyi, za fundamentum vzémsi trétyo jedinszko persóno KOJ 1833, 84; Poszlavcov-kucsa na prêpolo'zeno podsztavo vtanácsivanye vzemévsi AI 1875, kaz. br. 2
vzévši -a -e ko je vzel: formo ſzlü'zbeno na ſzé vzévſi KŠ 1754, 106; i vzévſi ti pét lejbov krüha, hválo je dáo KŠ 1771, 48; gvant mi je gotovi, Na ſzébe ga vzévsi, hocsem ſze ſzvejtiti SŠ 1796, 77; Szlovenſzke Gmaine, i na pamet vzévsi, kaj one knige potrebüjejo BRM 1823, IV
vzéti -a -o
1. vzet: ki je od váſz vu nébo vzéti KŠ 1771, 342; je okouli vzéti od vojſzké KŠ 1771, 242; Jezus je vzéti vnébo BKM 1789, 110; ſzmrt ino obláſzt vzéta Vrági BKM 1789, 46; je on gori vzéto ſzlaboſzt cslovecso doli djáo KŠ 1754, 109; naj vzéto blágo nazáj povrnémo KMK 1780, 44; Hválna peszem za vzéto obládnoszt TA 1848, 7; tejlo ino ſz. krv navküp vzéto jejmo KŠ 1754, 205
2. ustvarjen: vu zemlo, z-ſtere je vzéti KM 1796, 7; cslovek z zemle vzéti TA 1848, 9; Z-Zemlé ſzmo vzéti BKM 1789, 355
3. upoštevan: Eto je v-pamet vzéto od táksi AI 1875, br. 1, 2; ono dugoványe nede v-právdo vzéto AI 1875, kaz. br. 2; záto, ka ſzo ſyllabe nej bilé vu gvüsen mertük vzéte BKM 1789, 2b
Prekmurski
Prekmurski
zmèd predl.
1. z rod. izmed, od: Vnougi ſze zmed oni, ſteri ſzpijo vu práhi zemlé, gori obidijo KŠ 1754, 139; Da zmed tvoji ovcsicz naj ne ſzfalí edna SŠ 1796, 84
2. z or. med: Steri je 'ze zmed tejma dvöma vcsino volo ocsé KŠ 1771, 70; Ti büdi na lübezen szvetsztva Zmed nami vsze KAJ 1848, 217; Vszáki zmed nyimi je pri na sztenô povesenom lampasi medino kúkao KAJ 1870, 85
1. z rod. izmed, od: Vnougi ſze zmed oni, ſteri ſzpijo vu práhi zemlé, gori obidijo KŠ 1754, 139; Da zmed tvoji ovcsicz naj ne ſzfalí edna SŠ 1796, 84
2. z or. med: Steri je 'ze zmed tejma dvöma vcsino volo ocsé KŠ 1771, 70; Ti büdi na lübezen szvetsztva Zmed nami vsze KAJ 1848, 217; Vszáki zmed nyimi je pri na sztenô povesenom lampasi medino kúkao KAJ 1870, 85
Slovar jezika Janeza Svetokriškega
Svetokriški
bopen -pna m grb: kaj s' en bopen im. ed., ali snamine se najde na Naihaiselnu, na Granu, na Peſti, na Budi ǀ leta Boppen tož. ed. tvoj, udrukan v' ſvojem ſerzi bo do ſmerti noſſila ǀ Ter zhe jeſt nyh shlahtni Boppen tož. ed. pogledam dua lepa Turna noter sagledam ǀ Georgius Rottinus pak je djal de sadoſti je pogledat na Boppen tož. ed. zhe eden hozhe poſnati shlahtnoſt tiga Roda ǀ na pezhatah vſelej je sareſan Boppen tož. ed. taiſtiga komu pezhat shlishi ǀ Dokler tedaj gnadliua Gospodizhna Gertrudis imaio dua taku mozhna Turna v' Boppni mest. ed. ǀ inu v' ſvoim Boppnu mest. ed. imà eniga Angela ← nem. Wapen ‛grb’; prim. pri Megiserju bapen ‛inſignia’
Svetokriški
Buda -e ž zemljepisno lastno ime Buda: ym je bil vſel Beli Grad, inu Budo tož. ed. Krajlevu prebivalszhe (IV, 162) ǀ poshli gledat tvoje Bashe, inu Vizire, kaj s' en bopen, ali snamine se najde na Budi mest. ed. (IV, 171) Búda, do 1872 samostojno madž. mesto na levem bregu Donave, danes del Budimpešte
Svetokriški
Eperjes -a m zemljepisno lastno ime Eperjes: poshli gledat tvoje Bashe, inu Vizire, kaj s' en bopen, ali snamine se najde na Naihaiselnu, na Granu, na Peſti, na Budi, na Caſſovi, na Eperieſu mest. ed., na Tokaju (IV, 171) Éperjes, škofijsko mesto na Madžarskem
Svetokriški
Pesta -e ž zemljepisno lastno ime Pešta: poshli gledat tvoje Bashe, inu Vizire, kaj s' en bopen, ali snamine se najde na Naihaiselnu, na Granu, na Peſti mest. ed., na Budi (IV, 171) Péšta, madž. Pest, danes del Budimpešte
Svetokriški
Tokaj -a m zemljepisno lastno ime Tokaj: poshli gledat tvoje Bashe, inu Vizire, kaj s' en bopen, ali snamine se najde na Naihaiselnu, na Granu, na Peſti, na Budi, na Caſſovi, na Eperieſu, na Tokaju mest. ed. (IV, 171) Tokáj, mesto na Madžarskem
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja
Besedje16
Besedje16
Besedje16
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja
Celotno geslo
eSSKJ16
ah medmet
1. pogosto v zvezi z nagovorom izraža duševno trpljenje, zlasti žalost, obup; SODOBNA USTREZNICA: oh, joj
1.1 v zvezi z (retoričnim) vprašanjem izraža pretresenost, obžalovanje zaradi možnega
1.2 v zvezah z gorje, jo, ve, koga/česa, komu izraža grožnjo, svarilo ali obžalovanje
2. izraža čustveno prizadetost
2.1 zaskrbljenost, strah; SODOBNA USTREZNICA: joj
2.2 pogosto v zvezi z nagovorom in vprašanjem stisko, napetost, negotovost; SODOBNA USTREZNICA: joj
2.3 kesanje, obžalovanje; SODOBNA USTREZNICA: oh, joj
2.4 sočutje; SODOBNA USTREZNICA: oh
2.4.1 pogosto v zvezi z nagovorom izraža ponižnost, skromnost; SODOBNA USTREZNICA: oh
3. izraža neprijetno spoznanje, večkrat povezano z razočaranjem; SODOBNA USTREZNICA: oh, ah
4. pogosto v zvezi z nagovorom in/ali vprašanjem izraža začudenje, večkrat povezano z ogorčenjem, razočaranjem; SODOBNA USTREZNICA: o, oh
5. v zvezi z nagovorom izraža nasprotovanje, zavrnitev; SODOBNA USTREZNICA: oh, ah
5.1 v zvezi z nagovorom in (navadno) z (retoričnim) vprašanjem izraža nasprotovanje navedeni možnosti in hkrati pritrjevanje nasprotni; SODOBNA USTREZNICA: oh, ah
6. izraža zavrnitev, nejevoljo; SODOBNA USTREZNICA: ah
7. izraža zadovoljstvo, navdušenje, veselje; SODOBNA USTREZNICA: ah, o
8. v zvezi z nagovorom izraža spoštovanje, hvaležnost; SODOBNA USTREZNICA: ah
9. navadno v zvezi z nagovorom izraža prošnjo, željo, hotenje; SODOBNA USTREZNICA: o
9.1 izraža močno željo, hrepenenje po čem; SODOBNA USTREZNICA: ah, oh
10. v zvezi z nagovorom izraža podkrepitev trditve, mnenja; SODOBNA USTREZNICA: o, oh
FREKVENCA: 227 pojavitev v 16 delih
Celotno geslo
eSSKJ16
ali1 (ali, oli) veznik
1. v ločnem priredju, zlasti v zvezah ako – ali (nikar/ne), bodisi – ali (nikar/ne), (si) bodi/bodite – ali (nikar/ne), si – ali (nikar/ne), li – ali (nikar/ne), [vprašalni stavek] – ali (nikar/ne) za vezanje stavkov ali stavčnih členov, ki se vsebinsko izključujejo; SODOBNA USTREZNICA: ali
1.1 v dvojni formuli (dvojični vezniški prirednosti) za vezanje priredne besedne zveze, katere dela, ki oblikujeta pomensko celoto, sta protipomenska
2. v ločnem priredju, zlasti v zvezah ako – ali, ali – ali, bodisi – ali, (si) bodi/bodite – ali, če – ali, li – ali za vezanje stavkov ali stavčnih členov, ki kažejo na možnost izbire; SODOBNA USTREZNICA: ali
2.1 v dvojni formuli (dvojični vezniški prirednosti) za vezanje priredne besedne zveze, katere dela, ki oblikujeta pomensko celoto, sta med seboj neodvisna
2.2 v trojni formuli in pri naštevanju (kopičenju) za uvajanje posameznih členov (ali zadnjega)
2.3 negotovo, prekrivno z geslom alii za uvajanje prevodnih različic zaradi razlik v prevodnih predlogah
3. v ločnem priredju za vezanje stavkov ali stavčnih členov, ki se med seboj dopolnjujejo; SODOBNA USTREZNICA: ali
3.1 v dvojni formuli (dvojični vezniški prirednosti) za vezanje priredne besedne zveze, katere dela, ki oblikujeta pomensko celoto, se dopolnjujeta
3.2 v trojni formuli in pri naštevanju (kopičenju) za uvajanje posameznih členov (ali zadnjega)
3.3 za uvajanje pojasnila k naslovu
4. v ločnem priredju za vezanje stavkov ali stavčnih členov, katerih pomen je skoraj enak; SODOBNA USTREZNICA: ali
4.1 v dvojni formuli (dvojični vezniški prirednosti) za vezanje priredne besedne zveze, katere dela, ki oblikujeta pomensko celoto, sta sopomenska
4.2 v dvojni formuli (dvojični vezniški prirednosti) za vezanje priredne besedne zveze, katere dela, ki oblikujeta pomensko celoto, sta manj znana/tuja beseda in beseda, ki jo natančneje pomensko določa ali razlaga
4.3 v trojni formuli za uvajanje posameznih členov (zlasti zadnjega)
4.4 za uvajanje besede, besedne zveze s podobnim, enakim pomenom
5. v protivnem priredju za uvajanje nove trditve namesto prej zanikane; SODOBNA USTREZNICA: ampak
6. v protivnem priredju, tudi v zvezah ali vsaj/saj, ali vsaj/saj viner/vunar, ali viner/vener/vunar/vini za izražanje nasprotja s prej povedanim; SODOBNA USTREZNICA: ampak, toda
6.1 za izražanje nasprotja, ki dopolnjuje prej povedano
6.2 za izražanje nepričakovanega
6.3 za izvzemanje, omejevanje
6.4 za stopnjevanje
7. v protivnem priredju, z oslabljenim pomenom za dopolnjevanje, pojasnjevanje prej povedanega
8. za opozoritev na prehod k drugi misli; SODOBNA USTREZNICA: ampak, toda
FREKVENCA: približno 17000 pojavitev v 50 delih
Celotno geslo
eSSKJ16
biti2 sem nedovršni glagol
I. kot polnopomenski glagol
1. kdo/kaj izraža materialno ali duhovno obstajanje v stvarnosti; SODOBNA USTREZNICA: obstajati
1.1 dov., kaj začeti obstajati; SODOBNA USTREZNICA: nastati
1.2 kot slovnični zgled izraža potrditev, pritrditev
1.3 kdo/kaj, koga [rodilnik količine] obstajati kot živo bitje; SODOBNA USTREZNICA: živeti
2. v zvezi s (tretje)osebno rabljenim naklonskim glagolom moči izraža
2.1 kot povedek, navadno ob osebkovem odvisnem stavku, kaj; negotovo, vprašljivo ali zaželeno, dopustno obstajanje oz. uresničitev česa
2.2 kot členek nepopolno prepričanost o čem; SODOBNA USTREZNICA: morda, mogoče
3. kdo/kaj; s prisl. določilom kraja izraža navzočnost v prostoru in času
3.1 kdo/kaj nahajati se
3.1.1 kdo/kaj; obstajati
3.2 kdo bivati, prebivati, živeti
3.2.1 kdo; (okoli koga) zadrževati se
3.3 kdo; (pri čem), s čim biti prisoten, udeležen pri kaki dejavnosti; udeleževati se česa
3.3.1 kdo; (na čem, v čem) biti dejaven pri kakem delu, opravilu; SODOBNA USTREZNICA: opravljati kaj
3.4 kdo; (pri kom, v čem) s kom nahajati se v družbi s kom
3.4.1 kdo; s kom hoditi, iti za kom, spremljati koga
3.4.2 kdo; s kom spremljati koga zaradi varstva, pomoči
3.5 v velelniku, kdo/kaj; s kom kot del pozdravnega in/ali blagoslovitvenega besedila izraža željo, hotenje po (blagodejni) prisotnosti koga/česa
3.6 kaj; komu [smiselni osebek], (na kom [smiselni osebek], pri kom/čem [smiselni osebek], v čem) izraža, da kaj pripada osebku ali je značilno zanj; SODOBNA USTREZNICA: imeti
4. nedov. in dov., kaj; komu, s prisl. določilom časa ali s prihodnjikom izraža
4.1 uresničevanje/uresničitev ali obstoj, potek česa v prostoru in času; SODOBNA USTREZNICA: dogajati se, zgoditi se, obstajati
4.1.1 kaj trajati
4.2 nedov. in dov., kaj začenjanje/začetek obstajanja; SODOBNA USTREZNICA: nastajati, nastati, nastopiti, priti
4.2.1 miniti
5. v zvezi z vprašalnimi zaimki sprašuje po neznanem
5.1 v zvezi s kdo, kdo sprašuje po neznani osebi
5.2 v zvezi s kaj, kdo/kaj; komu, s kom sprašuje po vzroku ali posledici dejanja, dogajanja ali stanja, predstavljenega v sobesedilu
5.3 v zvezi s k čemu, kaj; komu sprašuje po namenu ali vzroku (obstajanja) česa
II. kot pomožni glagol, z opisnim ali trpnim deležnikom
1. za tvorbo časovnih oblik in izražanje časov
1.1 preteklika
1.2 predpreteklika
1.3 prihodnjika
2. za tvorbo naklonskih oblik in izražanje naklonov
2.1 sedanjega pogojnika
2.2 preteklega pogojnika
2.3 velelnika
2.3.1 ob členku si ali/in v zvezi z ali/oli v vezniški vlogi izraža možnost izbire
3. za izražanje načinov
3.1 tvornega
3.2 trpnega
III. nedov. in dov. kot pomožni glagol, v vlogi vezi s povedkovim določilom
1. povedkovo določilo je samostalniška beseda, samostalniška besedna zveza, predložna zveza ali odvisnik izraža obstajanje ali nastop tega (navadno stanja, lastnosti ali položaja/funkcije), kar označuje povedkovo določilo
1.1 kdo; kdo/kaj, komu kdo/kaj povedkovo določilo izraža poklic, položaj, funkcijo, pripadnost skupini ali (sorodstveno, prijateljsko) razmerje ipd.
1.2 kdo/kaj; kaj, komu kaj povedkovo določilo natančneje opredeljuje osebek glede na vsebino oz. pomen, dejavnost, lastnost(i), stanje ipd.
1.2.1 kot del vezniške zveze to je s pojasnjevalnim namenom uvaja drugačno, ustreznejšo, nazornejšo ali podomačevalno izrazitev, opredelitev česa
1.2.2 kdo/kaj; (pri kom) izraža (vsebinsko) istovetnost osebka
1.2.3 dov., kdo/kaj; (iz česa), k čemu, kaj izraža spremembo v to, kar označuje povedkovo določilo; SODOBNA USTREZNICA: postati kaj
1.3 v zvezi z vprašalnimi zaimki kot nadomestilom ali dopolnilom povedkovega določila
1.3.1 v zvezi z zaimkoma kdo in kaj sprašuje po neznani vsebini osebka
1.3.2 v zvezi s kaj za (en/enega) sprašuje po kakovosti, lastnosti ali vrstnosti samostalnika v povedkovem določilu
1.4 kaj; koga/česa [rodilnik svojilnosti], od koga/česa izraža svojino, pripadnost komu/čemu
1.4.1 v zvezah s čiga, česa sprašuje po pripadnosti koga/česa komu/čemu
1.4.2 kaj; komu izraža namenjenost česa komu
1.5 nedov. in dov. izraža obstajanje ali nastop stanja oz. lastnosti
1.5.1 kdo/kaj; komu/čemu kaj, komu k čemu obstajati za koga/kaj kot to, kar izraža povedkovo določilo
1.5.1.1 kdo; komu k čemu povzročati/povzročiti komu/čemu to, kar izraža povedkovo določilo
1.5.2 kdo/kaj; komu, k čemu obstajati kot predmet dejanja z neprijetnim učinkom, ki ga izraža povedkovo določilo
1.5.3 nedov., kdo/kaj; komu [smiselni osebek] kaj vzbujati občutek, vtis, kot ga izraža povedkovo določilo
1.5.4 nedov. in dov., kaj; komu [smiselni osebek] pripadati/pripasti komu to, kar izraža povedkovo določilo; SODOBNA USTREZNICA: prejeti/imeti
1.5.4.1 kaj; komu koristiti komu
1.5.4.2 v zvezah z ime, priimek, vzdevek, brezoseb.; komu/čemu [smiselni osebek] kaj izraža, da ima kdo/kaj ime, priimek, vzdevek, namenjen razpoznavnosti oz. prepoznavnosti nosilca; SODOBNA USTREZNICA: imenovati se
1.5.5 navadno v zvezah s k, za, kdo/kaj; komu/čemu, k čemu, za koga, (za koga/kaj) izraža namenskost, kot jo izraža povedkovo določilo; SODOBNA USTREZNICA: služiti
1.5.5.1 kaj; za kaj izraža vrednostno nadomestitev oz. zamenjavo
2. povedkovo določilo je pridevniška beseda, pridevniška besedna zveza, predložna zveza ali odvisnik, kdo/kaj; kakšen/čigav/kateri, kakšnim, komu kakšen povedkovo določilo izraža lastnost, značilnost, pripadnost, količino ali vrstnost
2.1 v velelniku
2.1.1 kot del molitvenega obrazca
2.1.2 kot pozdrav ali/in blagoslov oz. kot del tovrstnega besedila
2.2 nedov. in dov. izraža pridobitev ali obstoj lastnosti, ki jo izraža povedkovo določilo
3. povedkovo določilo je prislov, prislovna besedna zveza, predložna zveza ali odvisnik
3.1 kdo/kaj, koga/česa [ob količinskem izrazu] izraža obstajanje v okoliščinah (prostorskih, časovnih, lastnostnih, vzročnostnih), ki jih izraža povedkovo določilo
3.1.1 kdo/kaj; (iz koga/česa, od koga/česa) izraža izvor, izhodišče, vir; izvirati
3.1.2 kaj; (iz česa) izraža snov, iz katere je osebek
3.2 kdo/kaj; (v čem, s čim) nahajati se v stanju (položaju, razmerju), ki ga izraža povedkovo določilo
3.2.1 kdo/kaj; (pod kom) nahajati se v podrejenem položaju
3.2.2 kdo/kaj; (pri kom, v čem) biti predmet tega (čustvovanja, odnosa, dejanja, delovanja), kar izraža povedkovo določilo
3.2.3 kdo; (v čem) nahajati se v tem ali biti opremljen s tem, kar izraža povedkovo določilo
3.3 kdo/kaj; komu, (v čem) opravljati dejanje, ki ga izraža povedkovo določilo
4. povedkovo določilo je povedkovnik, povedkovniška besedna zveza, predložna zveza ali odvisnik
4.1 nedov. in dov., brezoseb. izraža stanje v naravi
4.2 nedov. in dov., brezoseb./kdo/kaj; kogarod. [smiselni osebek], (od česa), komu [smiselni osebek], kogatož. [smiselni obsebek], na koga/kaj, za koga/kaj, na kom/čim, pred kom/čim, (med kom), s kom [smiselni osebek] izraža doživljajsko in/ali razpoloženjsko stanje udeleženca oz. nosilca
4.2.1 v zvezi biti čez, kdo/kaj obstajati kot del celote, ki ne obstaja več; SODOBNA USTREZNICA: (pre)ostajati
4.2.2 v zvezi biti proč/tja/tjakaj/vun, kdo/kaj izraža prenehanje obstajanja, življenja in/ali časovno odmaknjenost česa; SODOBNA USTREZNICA: miniti, umreti
4.3 izraža vrednotenje
4.3.1 brezoseb./kaj [nadomestilo za polstavek, odvisnik z da ali nedoločnik]; (na čem)
4.3.2 brezoseb.; kogarod. [smiselni osebek], komu/čemu [smiselni osebek]
4.3.2.1 v zvezi temu je/bode/bodi tako izraža potrditev, da je prej povedano v skladu z resničnostjo; Tako je! Naj bo tako!
4.3.2.2 v zvezah kot čast/hvala/mir bodi komu, s kom
4.4 kot pozdrav in/ali blagoslov oz. kot del tovrstnega besedila
4.5 kot del molitvenega obrazca
4.6 kot izraz hvaležnosti
4.6.1 brezoseb.; komu [smiselni osebek], nedoločnik naklonsko opredeljuje dejanje
4.6.2 v zvezi s čas, red, brezoseb.; česa, nedoločnik izraža primernost časa za kaj
5. povedkovo določilo je nedoločnik, v zvezi z videti, kaj izraža videz stanja, lastnosti, kot ga/jo izraža povedkovo določilo
6. v povedkovem določilu je predložni morfem
6.1 izraža rodilniško prehodnost, v zvezi biti prez, kdo; koga ne imeti
6.2 izraža dajalniško prehodnost, v zvezi biti proti, kdo; komu nasprotovati
6.3 izraža tožilniško prehodnost, v zvezi biti čez, kdo/kaj; koga/kaj izraža nadrejenost ali višjo stopnjo; SODOBNA USTREZNICA: gospodovati, presegati
6.4 izraža tožilniško prehodnost, v zvezi biti za
6.4.1 kdo; za koga soglašati s kom, biti pristaš koga
6.4.2 brezoseb.; komu [smiselni osebek], za koga prizadevati si, truditi se za kaj
6.5 izraža dajalniško ali tožilniško prehodnost, v zvezi biti zoper, kdo/kaj, koga [rodilnik količine]; komu/čemu, koga/kaj nasprotovati komu/čemu
6.6 izraža orodniško prehodnost, v zvezi biti z, kdo; s kom soglašati s kom, biti pristaš koga
FREKVENCA: približno 97000 pojavitev v 52 delih
FRAZEOLOGIJA: biti čez graben, biti dan na znanje, biti (dobro) pri dneh, biti k smrti, biti (komu) k ničemur, biti (komu) k pridu, biti (komu) na del, biti (komu) na poti , biti komu na strani , biti komu ob srcu/srce, biti komu v misli, biti komu v rodu/žlahti, biti kriji/roda/žlahte koga, biti majhnega srca , biti meča, biti na dnevi, biti na dnevu, biti na erpergah, biti na glavi koga, biti na kom, biti na laži , biti na tem, biti na tem, biti na/v porodu, biti nad čim k norcem, biti nad kom, biti pred davrmi , biti pred kom, biti pred očima, biti pred rokami, biti pred srcem/v srcu, biti pri mleku/sescih matere, biti pri pameti/umu, biti (si) v svesti česa, biti smrti, biti spred oči, biti v krili, biti v oblasti, biti v pan dejan/položen, biti v roki/rokah koga, biti v (veliki) časti, biti vpričo, biti za kom, bodi Bogu toženo, bodi ga Bog hvaljen/zahvaljen, Bog je priča, (kaj) biti komu pokošen travnik, kaj bo/bode (h) komu, kaj je komu s kom?, kaj je (komu) zato?, ne biti enega boba vreden, (to) bodi daleč, truc bodi komu/čemu
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »
Število zadetkov: 36
Dostopnost