Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > Jezikovna

Zadetki iskanja

Jezikovna svetovalnica

Jezikovna
Izražanje svojine oseb z dvema imenoma

Zanima me, kako tvorimo svojilni pridevnik iz dvojnih imen, npr: José Antonio, María Alejandra.

Jezikovna
Izvor besede »buler«

Zanima me, če beseda buler za 'vojaški škorenj' morda izhaja iz nemškega pogovornega izraza der Bulle za policista, in če ne, kakšna je potem dejanska etimologija te besede? Besede Buller v nemščini sicer nisem uspel zaslediti.

Jezikovna
Izvor besede »kariera«

Iz gesla kariera v etimološkem slovarju je mogoče razbrati, da je beseda iz italijanske izpeljave latinske besede currus (via carraria) v slovenščino prevzeta preko francoščine (carrière) in potem nemščine (Karriere). Kako vemo, da ni bila prevzeta neposredno iz italijanščine, ki nam je tudi blizu in ki za to uporablja besedo, ki je fonetično celo enaka slovenski?

Je mogoče, da je beseda kariera šele v francoščini dobila pomen, ki ga ima tudi v slovenščini, torej 'delovanje, življenje glede na poklicno družbeno področje', od koder bi potem do nas prišla preko nemščine in ne italijanščine?

Jezikovna
Izvor besede »zanovetka«

Jezikoslovec, prevajalec in pisatelj Janko Perušek je leta 1882 izdal etnografske črtice z naslovom Bosenske zanovetke. Beseda zanovetke ni vsebovana v nobenem slovarju, zanima pa me njen izvor. Bi jo lahko povezala z besedo novost, novica?

Jezikovna
Izvor in raba besede »čaga«

Beseda čaga se na Štajerskem uporablja za izraz zabava, žur itd. Zanima me, kdaj se je ta izraz začel uporabljati predvsem v Mariboru, sedaj skoraj povsod na Štajerskem. (Leto začetka uporabe tega izraza in od kod izvira?) Do leta 1978 ne pomnim, da bi ta izraz uporabljali v Mariboru ali okolici, saj sem rojena tam, se šolala in tudi živela sem tam.

Jezikovna
Izvor krajevnega imena »Klečet«

Zanima me izvor krajevnega imena Klečet (Suha krajina).

Jezikovna
Izvor priimka »Čadež« – (2)

Od kod priimek Čadež? Beseda čadež je v vašem slovarju razložena takole: čȃdež, m. 1) der Dunst, Št.-Mik.; — 2) Name eines rußfarbigen Ochsen, Jan., Šol.

Torej je osnova za priimek ime (lastnost) živali in sicer 'sajastega (sivega) vola'. Tako govedo gojijo pri nas na Primorskem, zato domnevam, da je tudi priimek nastal na obalno-kraškem področju. Pomenil naj bi temnolasega močnega človeka.

Jezikovna
Je galerija »umetniška« ali »umetnostna«?

Kaj je bolj pravilno, umetniška ali umetnostna galerija? Glede na SSKJ je pravilno oboje, tudi Gigafida najde obe zvezi – sicer je več zadetkov za umetnostno galerijo, a je to mogoče pripisati virom, ki se nanašajo na Umetnostno galerijo Maribor.

Jezikovna
Je izraz »zakon« le zveza moškega in ženske?

Pri brskanju po slovarju sem naletela na vnos zakon, pri katerem je navedena razlaga: »z zakonom urejena življenjska zveza moškega in ženske«. Zanima me, ali načrtujete razlago popraviti, da bo bolj vključujoča do LGBT+ skupnosti.

Jezikovna
Je olje »čijino« ali »čijevo«, »kvinojino« ali »kvinojevo« ...?

Vem, da se je o teoriji tega vprašanja pravzaprav že pisalo, pa vas vseeno prosim za pomoč, saj primeri niso uveljavljeni. Gre za tvorbo vrstnih pridevnikov ob besedi olje pri naslednjih rastlinah: čija, kamelija, kvinoja, lubenica, marula, moringa, pasijonka, šoreja, virola.

(čijino — čijevo olje, kvinojino — kvinojevo olje ...)

Jezikovna
Je olje »makadamijevo« ali »makadamijino«?

Zanima me, kako zapisati ime olja, ki se ga pridobiva iz makadamije: makadamijevo ali makadamijino?

Jezikovna
Je števnik pridevniška beseda ali samostojna besedna vrsta?

Ali je beseda tretjo v stavku Izgubil sem tretjo vstopnico. pridevnik? Prosila bi za razlago.

Jezikovna
Je števnik v zvezi »leta 1980« glavni ali vrstilni?

Zanima me, ali je v povedi Prireditev poteka od leta 1980 števnik 1980 glavni ali vrstilni. Po njem se vprašamo z vprašalnico »od katerega leta« in bi tako moral biti vrstilni, ampak se mi dvom poraja zato, ker ni na prvem mestu (pred samostalnikom, na katerega se navezuje).

Jezikovna
Jezikovna izbira: »pandemičen« ali »pandemski«

Pri prevajanju smo s skupino kolegov prišli do naslednjega spoznanja:

Pridevnik pandemski je sicer v sprotnem slovarju in njegova raba je bolj razširjena, vendar je v SSKJ po drugi strani pridevnik epidemičen (ne pa epidemski). Poleg tega sta obliki na -ičen za oba pridevnika uporabljeni tudi v medicinskem slovarju. Zaradi poenotenja oblik v zvezi z epidemijo in pandemijo bi zato dali prednost pandemičen pred pandemski.

Kakšno je vaše stališče?

Jezikovna
Jezikovne izbire: »avtentikacijski« ali »avtentifikacijski«

V odgovoru na vprašanje »Kakšna je razlika med »avtentičen« in »avtenticiran«?«, sem v dilemi kateri izraz je pravilen oziroma kakšna je razlika.

  • "avtentifikacijski prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Avtentifikacijski center preverja identifikacijo... "
  • "... informatiki poznajo avtentikacijo, avtentikacijske strežnike ipd..."

Torej v 1. primeru avtentifikacijski v 2. primeru pa je avtentikacijski.

Jezikovna
Jezikovne izbire: »avtentikacijski« in »avtentifikacijski«

Ob odgovoru na vprašanje Kakšna je razlika med »avtentičen« in »avtenticiran«? sem v dilemi, kateri izraz je pravilen/naj uporabim oziroma kakšna je razlika.

  • "avtentifikacijski prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Avtentifikacijski center preverja identifikacijo... "
  • "...informatiki poznajo avtentikacijo, avtentikacijske strežnike ipd..."

Jezikovna
Jezikovne izbire: »epidemiološke« ali »epidemične« razmere

So razmere epidemiološke ali epidemične, ko govorimo o tem, kakšno je trenutno stanje zaradi covida-19? Npr.: Zaradi slabih epidemioloških/epidemičnih razmer veljajo posebni ukrepi.

Jezikovna
Jezikovne izbire: »izmenjalnica« ali »izmenjevalnica«

Vedno pogosteje sta v rabi izraza izmenjalnica oziroma izmenjevalnica (npr. rabljenih oblačil). Kateri je ustreznejši?

Jezikovna
Jezikovne izbire: »nepokreten« ali »negiben«

Je pri označevanju stanovalcev domov starejših ustrezen izraz nepokretni ali bi bilo bolje reči negibni?

Jezikovna
Jezikovne izbire: »obvestilo« ali »sporočilo«

Ko smo v srednji šoli govorili o besedilnih vrstah, smo rekli, da je obvestilo besedilo, v katerem sporočevalec sporoča, da se nekaj dogaja/da se bo zgodilo (torej govori o sedanjosti/prihodnosti). Zanima me, ali sta obvestilo in sporočilo sopomenki ali ne (Ko me pokličejo, vas obvestim/vam sporočim.). V glavi imam, da sporočim uporabimo, ko se govori o preteklem dogodku, npr. Sporočam vam, da je včeraj izginil pes pri sosedu.

Število zadetkov: 527