Hoja po traku
Zanima me slovenski ustreznik za angleški termin slackline , ki označuje obliko rekreacije, pri kateri gre za lovljenje ravnotežja na traku, napetem med dvema opornima točkama, npr. drevesoma. V slovenskih besedilih se za omenjeno dejavnost najpogosteje uporablja termin hoja po traku , ki pa po mojem mnenju ne označuje pojma dovolj natančno, saj ne gre le za hojo, temveč lahko tudi za izvajanje različnih trikov na traku. Poleg tega bi vas prosil za pomoč pri oblikovanju terminov za različne podtipe obravnavane dejavnosti. Za izvajanje trikov na traku se v angleščini uporablja termin trickline , za hojo po traku, ki je napet nad vodo, waterline , za hojo po traku na veliki višini pa highline . Ali bi bilo ustrezno, če bi termin hoja po traku zamenjali s terminom balansiranje na traku oziroma ravnoteženje na traku ? Ali bi bili za povezane angleške termine slackline , slackliner, slackline community ustrezni slovenski termini balansa , balanser , skupnost balanserjev ?
Zadetki iskanja
Terminološka
Terminološka
Kuhalna plošča, kuhalnik, kuhalna cona, kuhališče
Ker v našem podjetju ustvarjamo novo bazo podatkov v informacijskem sistemu, iz katerega se ti podatki črpajo za proizvodnjo in prodajo gospodinjskih aparatov ter dobavo sestavnih delov in njihovo distribucijo, bi radi uporabili enotno terminologijo za posamezne kuhalne aparate in njihove sestavne dele. Sodelavci v razvoju, prodaji, marketingu in standardizaciji se ne moremo uskladiti glede termina, ki označuje napravo za kuhanje z elementi za upravljanje, ki se vgradi v kuhinjski pult (ang. hob ). V rabi se pojavljata dva termina – kuhalna plošča in kuhališče –, kar ustvarja zmedo. Poleg tega se kuhališče uporablja tudi za celotno gornjo površino kuhalne plošče ali kuhalnika . Kuhalnik (ang. cooker ) – uporablja se tudi namizni kuhalnik (ang. table cooker ) – označuje manjšo prenosno napravo z elementi za upravljanje z različnimi viri napajanja. S kuhalno ploščo in kuhalnikom je povezan tudi termin kuhalna cona (ang. cooking zone ), ki označuje del kuhališča , ki se segreva in na katerega se postavi posoda. Za isti pojem se uporablja tudi kuhalno mesto , kuhalno območje , kuhalno polje in tudi kuhališče . Kuhališče se torej uporablja za tri pojme – napravo za kuhanje z elementi za upravljanje, ki se vgradi v kuhinjski pult (sinonim kuhalna plošča ), za del celotne gornje površine kuhalne plošče ali kuhalnika , ki se segreva in na katerega se postavi posoda (sinonim kuhalna cona ), in za celotno gornjo površino kuhalne plošče ali kuhalnika . Kakšno je vaše mnenje glede teh poimenovanj?
Ker v našem podjetju ustvarjamo novo bazo podatkov v informacijskem sistemu, iz katerega se ti podatki črpajo za proizvodnjo in prodajo gospodinjskih aparatov ter dobavo sestavnih delov in njihovo distribucijo, bi radi uporabili enotno terminologijo za posamezne kuhalne aparate in njihove sestavne dele. Sodelavci v razvoju, prodaji, marketingu in standardizaciji se ne moremo uskladiti glede termina, ki označuje napravo za kuhanje z elementi za upravljanje, ki se vgradi v kuhinjski pult (ang. hob ). V rabi se pojavljata dva termina – kuhalna plošča in kuhališče –, kar ustvarja zmedo. Poleg tega se kuhališče uporablja tudi za celotno gornjo površino kuhalne plošče ali kuhalnika . Kuhalnik (ang. cooker ) – uporablja se tudi namizni kuhalnik (ang. table cooker ) – označuje manjšo prenosno napravo z elementi za upravljanje z različnimi viri napajanja. S kuhalno ploščo in kuhalnikom je povezan tudi termin kuhalna cona (ang. cooking zone ), ki označuje del kuhališča , ki se segreva in na katerega se postavi posoda. Za isti pojem se uporablja tudi kuhalno mesto , kuhalno območje , kuhalno polje in tudi kuhališče . Kuhališče se torej uporablja za tri pojme – napravo za kuhanje z elementi za upravljanje, ki se vgradi v kuhinjski pult (sinonim kuhalna plošča ), za del celotne gornje površine kuhalne plošče ali kuhalnika , ki se segreva in na katerega se postavi posoda (sinonim kuhalna cona ), in za celotno gornjo površino kuhalne plošče ali kuhalnika . Kakšno je vaše mnenje glede teh poimenovanj?
Terminološka
Prisilno zavračanje
Na vas se obračamo s terminološkim vprašanjem s področja migracij in človekovih pravic. Pri svojem delu ugotavljamo, da v slovenščini zaenkrat nimamo ustrezne besede oziroma besedne zveze za angleški izraz pushbacks . Ta označuje državne ukrepe nezakonitega prisilnega vračanja tujcev čez mejo, ponavadi takoj po njihovem neregularnem vstopu (tj. brez potovalnih dokumentov, mimo mejnih prehodov ipd.). Izraz pushbacks ni pravni termin – njegove opredelitve ni v predpisih ali sodni praksi, se pa redno uporablja pri obravnavi tega pojava, tudi npr. v dokumentih teles Združenih narodov in drugih mednarodnih institucij. Najpogosteje se uporablja v množini ( pushbacks ) in tako ponavadi označuje prakso na splošno, včasih pa tudi v ednini ( pushback ), npr. ko označuje en primer vrnitve določene skupine ali posameznika. V uporabi je tudi glagolska oblika push back (npr. »a group of refugees was pushed back at the border«). Pushbacki so nezakoniti, ker pristojni organi (tipično gre za policijo) pred odstranitvijo iz države s tujci ne opravijo individualne presoje njihovih osebnih okoliščin in ignorirajo njihove izražene namere za vstop v azilni postopek. Lahko pa predstavljajo tudi kršitev prepovedi mučenja in nečloveškega ali ponižujočega ravnanja, kadar obstaja zadostna nevarnost, da bo tujec med ali po predaji drugi državi podvržen takšnemu ravnanju. Izvajanje pushbackov pogosto spremljajo še druge kršitve državnih organov, kot so neupravičena uporaba sile, grožnje, poniževalno vedenje in kraja osebnih predmetov. Praksa pushbackov ni nekaj novega ali lokalno specifičnega – pojavlja se v različnih obdobjih in delih sveta, v zadnjih letih pa žal v izraziti obliki tudi v Evropski uniji, vključno s Slovenijo. V praksi se uporabljajo različne opisne formulacije, npr. nezakonita prisilna vračanja ali nezakoniti izgoni , vendar po našem mnenju opisane rešitve niso najustreznejše, ker se do sedaj ni uveljavil en termin, temveč so v uporabi mnogi izrazi, in ker njihov pomen ni dovolj jasen. Noben od teh izrazov zato nima učinka takojšnje prepoznavnosti v javnem diskurzu, ki bi bil primerljiv z angleškim izrazom pushbacks . Zato vas prosimo za kratko osvetlitev opisanega problema z vidika jezikoslovne stroke (med drugim vaš pogled na smiselnost uvajanja novega izraza) in za predloge rešitev (morebitne konkretne predloge za ustrezen izraz, predvsem pa za pojasnilo, kako bi se eventualno lahko sprožil in kako bi potekal proces za njegovo izbiro in uveljavitev).
Na vas se obračamo s terminološkim vprašanjem s področja migracij in človekovih pravic. Pri svojem delu ugotavljamo, da v slovenščini zaenkrat nimamo ustrezne besede oziroma besedne zveze za angleški izraz pushbacks . Ta označuje državne ukrepe nezakonitega prisilnega vračanja tujcev čez mejo, ponavadi takoj po njihovem neregularnem vstopu (tj. brez potovalnih dokumentov, mimo mejnih prehodov ipd.). Izraz pushbacks ni pravni termin – njegove opredelitve ni v predpisih ali sodni praksi, se pa redno uporablja pri obravnavi tega pojava, tudi npr. v dokumentih teles Združenih narodov in drugih mednarodnih institucij. Najpogosteje se uporablja v množini ( pushbacks ) in tako ponavadi označuje prakso na splošno, včasih pa tudi v ednini ( pushback ), npr. ko označuje en primer vrnitve določene skupine ali posameznika. V uporabi je tudi glagolska oblika push back (npr. »a group of refugees was pushed back at the border«). Pushbacki so nezakoniti, ker pristojni organi (tipično gre za policijo) pred odstranitvijo iz države s tujci ne opravijo individualne presoje njihovih osebnih okoliščin in ignorirajo njihove izražene namere za vstop v azilni postopek. Lahko pa predstavljajo tudi kršitev prepovedi mučenja in nečloveškega ali ponižujočega ravnanja, kadar obstaja zadostna nevarnost, da bo tujec med ali po predaji drugi državi podvržen takšnemu ravnanju. Izvajanje pushbackov pogosto spremljajo še druge kršitve državnih organov, kot so neupravičena uporaba sile, grožnje, poniževalno vedenje in kraja osebnih predmetov. Praksa pushbackov ni nekaj novega ali lokalno specifičnega – pojavlja se v različnih obdobjih in delih sveta, v zadnjih letih pa žal v izraziti obliki tudi v Evropski uniji, vključno s Slovenijo. V praksi se uporabljajo različne opisne formulacije, npr. nezakonita prisilna vračanja ali nezakoniti izgoni , vendar po našem mnenju opisane rešitve niso najustreznejše, ker se do sedaj ni uveljavil en termin, temveč so v uporabi mnogi izrazi, in ker njihov pomen ni dovolj jasen. Noben od teh izrazov zato nima učinka takojšnje prepoznavnosti v javnem diskurzu, ki bi bil primerljiv z angleškim izrazom pushbacks . Zato vas prosimo za kratko osvetlitev opisanega problema z vidika jezikoslovne stroke (med drugim vaš pogled na smiselnost uvajanja novega izraza) in za predloge rešitev (morebitne konkretne predloge za ustrezen izraz, predvsem pa za pojasnilo, kako bi se eventualno lahko sprožil in kako bi potekal proces za njegovo izbiro in uveljavitev).
Terminološka
Varovanec
Ali je varovanec danes še ustrezen termin? Stroka želi ob prenovi zakonodaje uveljaviti večbesedne termine, ki vsebujejo »nevtralen« in po njihovem mnenju nezaznamovan izraz oseba. Namesto varovanec si želijo uporabljati izraz oseba pod skrbništvom oz. oseba v skrbništvu. Varovanec je termin, ki se uporablja v Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (2004). Po SSKJ: 1. mladoletnik, za katerega skrbi varuh: varovanca sta imela dobrega varuha 2. kdor je deležen varstva, skrbi koga: varovanci zavoda / varnostniki in njihov varovanec / rad hrani svoje varovance kanarčke 3. ekspr. kdor uživa posebno varstvo, zaščito koga, navadno vplivne, visoke osebe: plemiči so podeljevali cerkvene službe svojim varovancem Na področju socialnega dela in z vidika perspektive moči ter zagotavljanja enakih možnosti vedno pogosteje uporabljajo termine, ki vsebujejo izraz oseba , temu pa sledi natančnejše določilo. Zato tudi v novi zakonodaji s področja rejniške dejavnosti ne uporabljajo več termina rejenec , temveč oseba, ki je v rejništvu ipd. Strokovna javnost naj bi bila večinoma bolj naklonjena opisni terminologiji, npr. »oseba pod skrbništvom«, »oseba v skrbništvu«. Podoben termin, kot ga uporabljamo v Sloveniji, uporabljajo večinoma le v državah bivše Jugoslavije (saj vsa zakonodaja izhaja iz iste osnove: npr. štićenik na Hrvaškem). Zaprosili smo za dodatno pojasnilo, ali se je vsebina pojma varovanec v zadnjem času toliko spremenila, da je novo poimenovanje nujno in potrebno. Iz odgovora izhaja, da slovenska zakonodaja razlikuje tri oblike skrbništva: skrbništvo nad mladoletnimi osebami; skrbništvo nad odraslimi osebami; skrbništvo za posebne primere. V vseh treh primerih se osebe, za katere skrbijo drugi (t. i. tretje osebe), imenujejo varovanci . Vsem trem oblikam je skupno, da skrbniki za daljši ali krajši čas prevzamejo skrb za drugo osebo v celoti ali samo za premoženje oz. konkretno pravno dejanje.
Ali je varovanec danes še ustrezen termin? Stroka želi ob prenovi zakonodaje uveljaviti večbesedne termine, ki vsebujejo »nevtralen« in po njihovem mnenju nezaznamovan izraz oseba. Namesto varovanec si želijo uporabljati izraz oseba pod skrbništvom oz. oseba v skrbništvu. Varovanec je termin, ki se uporablja v Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (2004). Po SSKJ: 1. mladoletnik, za katerega skrbi varuh: varovanca sta imela dobrega varuha 2. kdor je deležen varstva, skrbi koga: varovanci zavoda / varnostniki in njihov varovanec / rad hrani svoje varovance kanarčke 3. ekspr. kdor uživa posebno varstvo, zaščito koga, navadno vplivne, visoke osebe: plemiči so podeljevali cerkvene službe svojim varovancem Na področju socialnega dela in z vidika perspektive moči ter zagotavljanja enakih možnosti vedno pogosteje uporabljajo termine, ki vsebujejo izraz oseba , temu pa sledi natančnejše določilo. Zato tudi v novi zakonodaji s področja rejniške dejavnosti ne uporabljajo več termina rejenec , temveč oseba, ki je v rejništvu ipd. Strokovna javnost naj bi bila večinoma bolj naklonjena opisni terminologiji, npr. »oseba pod skrbništvom«, »oseba v skrbništvu«. Podoben termin, kot ga uporabljamo v Sloveniji, uporabljajo večinoma le v državah bivše Jugoslavije (saj vsa zakonodaja izhaja iz iste osnove: npr. štićenik na Hrvaškem). Zaprosili smo za dodatno pojasnilo, ali se je vsebina pojma varovanec v zadnjem času toliko spremenila, da je novo poimenovanje nujno in potrebno. Iz odgovora izhaja, da slovenska zakonodaja razlikuje tri oblike skrbništva: skrbništvo nad mladoletnimi osebami; skrbništvo nad odraslimi osebami; skrbništvo za posebne primere. V vseh treh primerih se osebe, za katere skrbijo drugi (t. i. tretje osebe), imenujejo varovanci . Vsem trem oblikam je skupno, da skrbniki za daljši ali krajši čas prevzamejo skrb za drugo osebo v celoti ali samo za premoženje oz. konkretno pravno dejanje.
Število zadetkov: 4
Dostopnost