Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika

SSKJ
póstelja -e ž (ọ́) kos pohištva, namenjen in prirejen za ležanje, spanje: v sobi sta dve postelji; napraviti posteljo postlati, urediti; postlati posteljo; pog. preobleči posteljo zamenjati posteljno perilo; uleči se na posteljo, v posteljo; biti, ležati v postelji; otrok spi v svoji postelji; mehka, trda postelja; stranica, zglavje postelje / posteljo in omaro je naredil mizar posteljno ogrodje; lesena, železna postelja; nadstropne postelje / v počitniškem domu je še nekaj prostih postelj ležišč
// hotelska cena za posteljo za prenočevanje, prenočišče
// stali so okrog bolniške postelje; otroška postelja; poročna postelja postelja novoporočencev
// francoska postelja navadno za dve osebi, nekoliko ožja od zakonske postelje; zakonska postelja za dve osebi; zložljiva postelja
● knjiž. otrok moči posteljo nehotno, bolezensko izpraznjuje mehur v spanju; pog. sredi noči so ga dvignili iz postelje zbudili, poklicali; pog., ekspr. le kdo me meče že navsezgodaj iz postelje kdo zahteva, povzroča, da moram vstati; pog. bali smo se, da ne bo več vstala iz postelje ozdravela; ekspr. bolezen ga je za nekaj tednov priklenila, prikovala na posteljo povzročila, da je moral ležati; pog. zvečer gre zgodaj v posteljo spat; evfem. šla je z njim v posteljo spolno je občevala z njim; pog., ekspr. cel dan preklada ude po postelji poležava, lenari; evfem. v postelji sta se dobro ujemala v spolnih odnosih; nar. žena je v (otroški) postelji je pred kratkim rodila; knjiž. dajati kaj na Prokrustovo posteljo s silo prilagajati določenim merilom, normam; ležati na smrtni postelji umirati
♦ jur. ločitev (od mize in postelje) v cerkvenem pravu pri kateri zakonca pretrgata zakonsko skupnost, ostaneta pa v zakonski zvezi
SSKJ
povpraševánje -a s (ȃ) glagolnik od povpraševati:
  1. a) po dolgem povpraševanju sem izvedel, kje živi / njeno lahkomiselno povpraševanje ga je razjezilo
  2. b) povpraševanje po tem blagu je prenehalo, raste, upada; po teh izdelkih je veliko povpraševanje
    ♦     ekon. povpraševanje količina blaga, ki so jo kupci pripravljeni kupiti na določenem trgu pri določeni ceni; zakon ponudbe in povpraševanja pravilo, kako se cena oblikuje pod vplivom ponudbe in povpraševanja
SSKJ
prèdnaročník -a m (ȅ-í) kdor se predhodno naroči na kaj: prvi del knjige so že poslali prednaročnikom; za prednaročnike je cena nižja
SSKJ
prèdnaročníški -a -o prid. (ȅ-ȋ) nanašajoč se na prednaročnike: prednaročniški seznam / prednaročniška cena
SSKJ
pregnáti -žênem dov., stil. preženó (á é) 
  1. 1. prisiliti koga, da zapusti določen kraj, prostor: veliko naših ljudi so med vojno pregnali; pregnali so jih v Srbijo; pregnati v taborišča
    // narediti, povzročiti, da kdo zapusti določen kraj, prostor; odgnati: pregnati radovedneže / mrak jo je pregnal od okna / pregnali so ga od doma nagnali
    // ekspr. narediti, da česa ni več: veter je kmalu pregnal meglo; hrup je pregnal tišino
  2. 2. narediti, povzročiti, da kaj pri kom preneha obstajati, ne nastopi: skušal mu je pregnati strah, žalost; pregnati si bolečine s tabletami / curek mrzle vode mu je hitro pregnal spanec; le s težavo si je pregnala žalostne misli; s pesmijo si prežene skrbi / ni si dala pregnati dobre volje vzeti
  3. 3. nav. ekspr. z gonjenjem, podenjem zelo utruditi, izmučiti: ne poganjaj tako, da ne boš konja pregnal; živina se mu je pregnala
    ●     ekspr. ne ve, kako naj si prežene čas naredi, da bo hitro minil; ekspr. dolgčas si je pregnala z branjem nehala se je dolgočasiti; ekspr. ne more je pregnati iz srca pozabiti; jo nehati ljubiti
    pregnáti se ekspr.  s čezmernim delom, prizadevanjem se zelo utruditi, izmučiti: zbolel je, ker se je pregnal; pregnati se z delom, učenjem; z zidavo hiše se je pošteno pregnal
    pregnán -a -o 
    1. 1. deležnik od pregnati: pregnan sovražnik; pregnan od težkega dela; biti pregnan z doma, na tuje; pregnana živina
    2. 2. knjiž. pretiran, čezmeren: pregnana pohvala; pregnano navdušenje / ta cena je pregnana previsoka; prisl.: pregnano kritizirati kaj
SSKJ
premamíti in premámiti -im, in premámiti -im dov. (ī á; á ȃ) nav. ekspr.  
  1. 1. s privlačevanjem, vabljenjem povzročiti, da kdo
    1. a) naredi kaj neprimernega, nedovoljenega: slaščice so ga premamile, da je jedel kljub prepovedi
    2. b) odide kam drugam: boljši zaslužek ga je premamil v mesto
  2. 2. narediti, povzročiti, da kdo naredi kaj prvotno nenameravanega, navadno neprimernega: premamiti koga z lepimi besedami, obljubami / nizka cena ga je premamila, da je kupil plašč / dolgo mu je prigovarjal, nazadnje pa ga je le premamil, da je odšel z njim pregovoril
    // knjiž. prevarati, ukaniti: da bi zasledovalce premamil, se je preoblekel
  3. 3. narediti, povzročiti, da kdo manj razsodno, manj pravilno misli, ravna: hvala navadno vsakega premami / premamiti koga s petjem
  4. 4. knjiž. izmamiti: od očeta je premamil ves denar / premamiti komu skrivnost
    ●     ekspr. mogočne gore so ga premamile prevzele, navdušile; dekle je premamil, potem pa zapustil zapeljal
SSKJ
premotíti in premótiti -im dov. (ī ọ́) nav. ekspr.  
  1. 1. narediti, povzročiti, da kdo naredi kaj prvotno nenameravanega, neprimernega: premotiti koga z obljubami / nizka cena ga je premotila, da je stvar kupil; priložnost, skušnjava ga je premotila
  2. 2. narediti, povzročiti, da se pozornost, misli koga usmerijo drugam: premotiti otroka z igračo; skušal se je premotiti z delom
    // prevarati, ukaniti: da bi zasledovalce premotil, se je preoblekel
  3. 3. pridobiti si ljubezensko naklonjenost koga: premotil mu je hčer
  4. 4. star. prekiniti, pretrgati: tišino je premotil tlesk pokrova / že dobro, je premotil njeno zgovornost
    ●     ekspr. truden je bil, vendar ga spanec ni premotil vendar ni zaspal
    premóten -a -o: marsikdo je bil že premoten; premoten pri delu
SSKJ
prenočevánje -a s (ȃ) glagolnik od prenočevati: prenočevanje na senu, pod šotorom / ta hiša je samo za prenočevanje popotnikov; hotelska cena za prenočevanje; popust pri prenočevanju v zasebnih sobah
SSKJ
preračúnati -am dov. (ȗ) 
  1. 1. opraviti potrebne računske operacije: ko je vse še enkrat preračunal, je dobil drugačen rezultat
    // s ponovnim računanjem preveriti: vse račune sem preračunal, zato vem, da napake ni
  2. 2. v zvezi z na z računanjem ugotoviti določeni količini, vrednosti sorazmerno količino, vrednost glede na merilo, ki ga izraža dopolnilo: preračunati letno porabo mesa na štiričlansko družino
    // v zvezi z v z računanjem ugotoviti določeni količini, vrednosti enakovredno količino, vrednost česa drugega: preračunati dolarje v dinarje; preračunati kubične metre v litre / preračunati ceno v lire
  3. 3. z računanjem ugotoviti, določiti kaj sploh: po številkah na brzojavnih drogovih je preračunal, da je prehodil že velik del poti; preračunati, koliko bo stalo potovanje
    ♦     teh. preračunati napravo, stroj z računanjem ugotoviti glavne mere, tipične lastnosti naprave, stroja glede na določene tehnične ali ekonomske zahteve
  4. 4. premisliti kaj glede na mogoče posledice, uresničitev določenega namena: svoj zagovor je dobro preračunal; ekspr. vsako besedo, vsak gib je preračunal / preračunati svoj nastop na zunanji učinek
    preračúnan -a -o: njegovi odgovori so neodkritosrčni, preračunani; v dolarje preračunana cena; cena aparature je, preračunano v dinarje, dva milijona; prisl.: preračunano počasi govoriti
SSKJ
pretírati -am dov. (ȋ) 
  1. 1. dati čemu večji pomen, obseg, kot ga ima v resnici: pretiral je pomen ideje v romanu; mnoge stvari je pretiral
  2. 2. narediti, uporabiti kaj v preveliki meri, v prevelikem obsegu: pretirati v hvaljenju česa, v skrbi za kaj / pretiral je svoj čudni način govorjenja
    pretíran -a -o 
    1. 1. deležnik od pretirati: vaša ocena položaja je v marsičem pretirana
    2. 2. ki se zelo razlikuje od povprečnosti: pretirani gibi; ta novica je pretirana; pretirano narodnjaštvo
    3. 3. ki je, nastopa v preveliki meri: pretirana občutljivost; pretirana vljudnost; pretirano uživanje tablet / ta cena je pretirana previsoka; prisl.: pretirano hvaliti koga; imeti pretirano dobro mnenje o sebi; biti pretirano občutljiv, sramežljiv; film mi ni bil pretirano všeč; sam.: v njegovem govorjenju je nekaj bolestno pretiranega
SSKJ
previsòk -ôka -o prid. (ȍ ó) preveč visok: previsok hrib; previsoka klop / previsoka cena; previsoka temperatura / previsok pritisk / peti s previsokim glasom; previsok ton / v razredni družbi biti previsokega rodu
● ekspr. očitajo nam, da smo previsoki preveč prevzetni, ošabni
    previsôko prisl.: previsoko držati zastavo; previsoko nameščeni mikrofoni
    ●     ekspr. ona previsoko leta ima prevelike zahteve; je preveč domišljava
SSKJ
prevózen in prevôzen -zna -o prid. (ọ̄; ó) 
  1. 1. nanašajoč se na prevoz: prevozni stroški; prevozna cena, tarifa / prevozni kalo; prevozne listine / prevozno podjetje; prevozna sredstva
  2. 2. po katerem se da peljati, voziti: cesta ni prevozna; težko prevozno zemljišče
  3. 3. ki se da prepeljati: stroj je prevozen in praktičen / publ. bolnik ni prevozen ni sposoben za prevoz
    ●     publ. prodam avto, prevozen v voznem stanju
    ♦     elektr. prevozna napajalna transformatorska postaja; žel. prevozni tir tir na postaji za vožnjo vlakov, ki se ne ustavljajo
SSKJ
prevzémen -mna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na prevzem: prevzemno mesto / prevzemna cena blaga; prevzemna kontrola, listina, pogodba
♦ ekon. prevzemna bilanca bilanca, sestavljena ob združitvi dveh podjetij; jur. prevzemno načelo načelo, po katerem prevzame kupec ob nakupu tudi vse obveznosti in terjatve, s katerimi je nepremičnina obremenjena v zemljiški knjigi
SSKJ
privíjati -am nedov. (í) 
  1. 1. z vrtenjem v določeno smer
    1. a) nameščati: privijati pokrovčke na steklenice; privijati vijake in zabijati žeblje / privijati oblogo na zid z vijakom, vijaki pritrjevati
    2. b) delati, da kaj močneje pritiska kaj, je trdno nameščeno: privijati matice, ki so popustile
      // z vrtenjem dajati del priprave v tak položaj, da kaj nima več (popolnoma) proste poti: privijati in odvijati pipo
  2. 2. objemajoč delati, da je kdo tesno ob čem: mati je privijala otroka na prsi; otrok se je privijal k materi / privijal jo je k sebi
  3. 3. ekspr., navadno v zvezi s cena zviševati, dvigati: privijati cene
  4. 4. ekspr. siliti, pregovarjati koga: privijali so ga, dokler jim ni vsega povedal
    privijajóč -a -e: jokala je, privijajoč otroka k sebi
SSKJ
privíti -víjem dov. (í) 
  1. 1. z vrtenjem v določeno smer
    1. a) namestiti: priviti pokrovček na kozarec; priviti vijake, žarnico; priviti s ključem / na leseno steno je privil kljuke za obešanje plaščev z vijakom, vijaki pritrdil
    2. b) narediti, da kaj močneje pritiska kaj, je trdno nameščeno: matico je treba še priviti; priviti vreteno pri stiskalnici; močneje priviti; odviti in priviti
      // z vrtenjem dati del priprave v tak položaj, da kaj nima več (popolnoma) proste poti: privil je pipo, da je voda prenehala teči
  2. 2. objemajoč narediti, da je kdo tesno ob čem: mati je privila otroka na prsi; otrok se je privil k materi / privil jo je k sebi
  3. 3. ekspr., navadno v zvezi s cena zvišati, dvigniti: trgovci so privili cene / priviti davke
  4. 4. ekspr. prisiliti, pregovoriti koga: privili so ga, da je spregovoril
    ●     oče je sina trdo privil prijel; priviti petrolejko narediti, da manj ali bolj sveti; publ. priviti davčni vijak povečati davke; poostriti izterjevanje davkov
    privíti se ekspr.  vijugajoč se priti: po ulici se je privil sprevod / iz dimnika se je privil dim
    privít -a -o: privita žarnica; vijaki so dobro priviti
SSKJ
prodájen -jna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na prodajo: prodajni stroški / nabavna in prodajna cena / prodajni oddelek; prodajna miza
SSKJ
produkcíjski tudi prodúkcijski -a -o prid. (ȋ; ú) proizvoden: skrajšati produkcijski čas; uresničiti produkcijski načrt / produkcijska zmogljivost obrata / produkcijski stroški; produkcijska cena
♦ ekon. produkcijski način celota proizvajalnih sil in proizvodnih odnosov; produkcijski odnosi odnosi med ljudmi pri proizvajanju, menjavanju, razporejanju in porabljanju dobrin; produkcijska sredstva celota delovnih predmetov in delovnih sredstev
SSKJ
prodúkt -a m (ȗ) 
  1. 1. proizvod: dati produktu dokončno obliko; cena, kakovost produkta / finalni, končni produkt / kmetijski produkti / publ. nekvalitetni literarni produkti
  2. 2. navadno s prilastkom kar nastane zlasti pri kakem kemičnem procesu: produkt gorenja, vrenja / glavni, stranski produkt
  3. 3. knjiž. rezultat, dosežek: te ideje so produkt sodobnega časa / njegove lastnosti so produkt okoliščin, v katerih je živel posledica
  4. 4. mat. število, ki se dobi pri množenju, zmnožek: izračunati produkt; produkt dveh števil
    ♦     biol. presnovni produkti; ekon. bruto produkt in brutoprodukt vrednost celotne proizvodnje v določenem razdobju, navadno v enem letu; družbeni neto produkt v enem letu ustvarjena vrednost v kaki državi; neto produkt in netoprodukt na novo ustvarjena vrednost proizvodnje v določenem razdobju, navadno v enem letu; presežni produkt ki ga delavec ustvari s presežnim delom; fiz. razcepni produkti izotopi, ki nastanejo pri cepitvi urana v jedrskem reaktorju
SSKJ
proizvóden -dna -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na proizvodnjo: doseči, uresničiti proizvodni načrt; modernizirati proizvodni postopek, proces; povečati proizvodno zmogljivost obrata / proizvodne in neproizvodne dejavnosti / proizvodni stroški stroški, ki nastanejo pri proizvodnji; proizvodna cena cena, ki obsega proizvodne stroške
♦ ekon. proizvodni odnosi odnosi med ljudmi pri proizvajanju, menjavanju, razporejanju in porabljanju dobrin; proizvodno delo delo, ki ustvarja materialne dobrine; delo, ki ustvarja presežno vrednost; ped. proizvodno delo učencev oblika organiziranega vzgojno-izobraževalnega dela, ki ga opravljajo učenci v delovni organizaciji; šport. proizvodna gimnastika telesne vaje proti utrujenosti med delom
SSKJ
prostitútka -e ž (ȗ) ženska, ki se (poklicno) ukvarja s prostitucijo, vlačuga: postala je prostitutka; pristaniške, velemestne prostitutke; prostitutke po bordelih; cena prostitutke
Število zadetkov: 133