Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
bižuteríja -e ž (ȋ)
drobno, navadno ceneno okrasje, nakit: velika izbira bižuterije
// trgovina s takim nakitom:
SSKJ²
branjaríja -e ž (ȋ)
nav. slabš. manjša trgovina, v kateri se prodaja drobno, ceneno blago: odpreti branjarijo; kupiti v branjariji
SSKJ²
branjáriti -im nedov. (á ȃ)
zastar. prodajati drobno, ceneno blago: branjaril je v ozki ulici
Celotno geslo Sinonimni
branjáriti -im nedov.
prodajati ceneno drobno blago
SINONIMI:
slabš. kramariti
GLEJ ŠE SINONIM: prodajati
SSKJ²
búrkavost -i ž (ȗ)
lastnost burkastega človeka: niso mu zamerili njegove burkavosti / v tej komediji se komika sprevrača v ceneno burkavost
Pravopis
cenéno nač. prisl. (ẹ̑) ~ izdelati
cepetáti cepetám nedovršni glagol [cepetáti]
    1. udarjati z nogami ob tla, navadno pod vplivom močnega občutja, zlasti jeze, ihte, navdušenja
      1.1. ekspresivno izražati močno občutje sploh, zlasti jezo, ihto, navdušenje
    2. ekspresivno hoditi, premikati se, navadno negotovo, v zadregi
    3. ekspresivno nemirno se prestopati, zlasti zaradi mraza
    4. ekspresivno zaostajati glede na povprečno, pričakovano stopnjo česa
ETIMOLOGIJA: cepet - več ...
SSKJ²
dovtípkarstvo -a s (ȋ)
knjiž., nav. ekspr. delanje, pripovedovanje dovtipov: ceneno dovtipkarstvo / delo je polno praznega dovtipkarstva
Celotno geslo Sinonimni
dovtípkarstvo -a s
knj.izroč. delanje, pripovedovanje dovtipovpojmovnik
SINONIMI:
knj.izroč. dovtipkanje, knj.izroč. dovtipkovanje
SSKJ²
frazêrstvo -a s (ȇ)
slabš. govorjenje ali pisanje, ki je polno fraz, puhlic: odklanjati frazerstvo v umetnosti; svojo strahopetnost je skrival za frazerstvo in junačenje; ceneno, puhlo frazerstvo / politično frazerstvo stranke
júriš júriša samostalnik moškega spola [júriš]
    1. silovit vojaški napad iz neposredne bližine, zlasti za hitro uničevanje, osvajanje položajev
    2. ekspresivno silovit, odločen napad v prizadevanju za zmago, osvojitev točk v športu
      2.1. ekspresivno silovit, odločen napad v prizadevanju za kaj sploh
    3. kot medmet uporablja se, ko govorec želi koga spodbuditi, pozvati k silovitemu napadu iz neposredne bližine
FRAZEOLOGIJA: iti na juriš, juriš na nebo, na juriš, vpiti na juriš
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek hrv., srb. jùrīš iz tur. yürüyüş iz yürümek ‛iti, hoditi, napredovati’ - več ...
SSKJ²
kontrabánda -e ž (ȃ)
star. tihotapljenje, tihotapstvo: ukvarjal se je s kontrabando; pren., knjiž. gre za ceneno literarno kontrabando
SSKJ²
kramáriti -im nedov. (á ȃ)
nav. slabš. prodajati ceneno, navadno drobno blago: kramariti po vasi / kramariti s starinami; pren. kramariti s pravicami
Pravopis
kramáriti -im nedov. -èč -éča; kramárjenje (á ȃ) slabš. |prodajati ceneno blago|: ~ po vaseh; kramariti z/s čim ~ s starinami
SSKJ²
manevrírati -am nedov. (ȋ)
1. razporejati in premikati se za čim lažjo izvedbo vojaške naloge: brigada je dobro manevrirala; manevrirati z enoto; neprestano smo manevrirali in se s tem izogibali vsem nevarnostim
2. spreminjati smer, način vožnje za dosego česa: ladja je začela manevrirati, da bi prišla v pristanišče; tovorni vlak manevrira na postaji; letalo manevrira nad letališčem / manevrirati z vozilom / ekspr. natakar je spretno manevriral med mizami s polnim pladnjem; pren. manevrirati s ceneno delovno silo
// ekspr., v zvezi z z delati gibe, ravnati: gledal je, kako manevrira z volanom; slabo je manevriral z nožem; pren. prevajalec manevrira z različnimi pojmi
3. nav. slabš. delati kaj, s čimer se prikrito hoče kaj doseči: predstavniki nasprotne stranke so manevrirali; manevrirati komu za hrbtom
požréšno prislov [požréšno]
    1. navadno slabšalno takó, da se veliko jé
      1.1. ekspresivno v veliki, pretirani meri
    2. ekspresivno takó, da pri svoji dejavnosti, delovanju porabi veliko energije, sredstev
    3. slabšalno tako, da si kdo brez zadržkov skuša prisvojiti čim več materialnih dobrin ali se mu to pripisuje
ETIMOLOGIJA: požrešen
SSKJ²
preplávljati -am nedov. (á)
1. z razlivanjem, širjenjem pokrivati kako površino: vode, ki je ponoči preplavljala taborišče, zjutraj ni bilo več / voda ob vsakem deževju preplavlja dvorišče / morje preplavlja obalo / ekspr.: močno bobnenje topov preplavlja dolino; teraso je preplavljal vonj po mesu; pren. ulice je preplavljala močna svetloba
2. ekspr. pojavljati se na določenem celotnem območju v veliki množini: turisti so preplavljali mesto / trg preplavlja množica ljudi
// pojavljati se kje v veliki količini: domača tržišča preplavlja ceneno tuje blago / te vrste literatura še vedno preplavlja naš knjižni trg
// pojavljati se, nastopati na kakem širokem območju: kriza je preplavljala tudi velike države; dve struji sta preplavljali svet v tistem času
3. ekspr. delati, da se kaj pojavlja na določenem celotnem območju v veliki količini: preplavljati mesto z letaki; časopisi so preplavljali državo z borbenimi parolami / strokovne revije so jih preplavljale z množico teoretičnih člankov
4. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža
a) nastopanje stanja, kot ga določa samostalnik: začutil je, da ga preplavlja utrujenost
b) visoko stopnjo stanja, kot ga določa samostalnik: preplavlja ju velika sreča
Pravopis
róba -e ž, skup. (ọ́) knj. pog. prodajati ceneno ~o blago, izdelke; obleka, obutev in druga ~a predmeti, stvari; obrt. suha ~; snov., knj. pog. obleka iz dobre ~e blaga, tkanine
Število zadetkov: 18