Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ
bírmanec -nca m (ȋ) rel. kdor je bil birman ali se pripravlja na birmo: birmanci stojijo pred cerkvijo; pouk za birmance / voščit mu je prišel njegov birmanec oseba, ki ji je bil za botra pri birmi
SSKJ
božjepóten -tna -o prid. (ọ̑) romarski: božjepotna cerkev / pred cerkvijo prodajajo božjepotne spominčke
SSKJ
cérkev -kve ž, mn. stil. cerkvé (ẹ́) 
  1. 1. stavba, namenjena za krščansko bogoslužje: ljudje gredo iz cerkve; stati pred cerkvijo; božjepotna, farna, stolna cerkev; baročna, gotska cerkev; cerkev sv. Petra; hlad cerkve; vidi se stolp domače cerkve; tiho kakor v cerkvi / ekspr. cela cerkev je pela vsi ljudje v cerkvi
    ●     pog. hoditi v cerkev k verskim obredom; javno izpovedovati svojo vero; počutim se kot pes v cerkvi odveč, nezaželen
  2. 2. skupnost pripadnikov posameznih krščanskih veroizpovedi: cerkev to priporoča; izstopiti iz cerkve; anglikanska, katoliška, pravoslavna cerkev; avtoriteta cerkve; ločitev cerkve od države / Cerkev katoliška, pravoslavna cerkev
    ♦     rel. armenska, episkopalna, grška cerkev; vzhodna cerkev pravoslavna ali katoliška cerkev vzhodnega obreda; um. dvoranska cerkev cerkev z več ladjami, ki so vse enako visoke in ločene s stebri
SSKJ
fantìč -íča stil. fántič -a m (ȉ í; ȃ) 
  1. 1. deček, zlasti predšolski: skupina vaških fantičev se je igrala na poti; nagajiv, poreden fantič; petleten fantič / kot nagovor fantič, kam pa bežiš / ekspr. rodil se jima je lep fantič sin
  2. 2. ekspr. fant: fantiči in dekliči so se zbirali na trgu pred cerkvijo; sentimentalen je kot zaljubljen fantič / čakala je svojega fantiča
SSKJ
izkliceváti -újem nedov. (á ȗ) 
  1. 1. napovedovati udeležencem dražbe ceno stvari, ki se prodajajo: izklicevalec že izklicuje / izklicevati kos za kosom
  2. 2. nekdaj javno prebirati, razglašati, navadno mestne, občinske uredbe: izklicevati na trgu, pred cerkvijo
  3. 3. glasno imenovati: pisar je izkliceval imena vojakov
    ●     redko kramarji so izklicevali svoje blago glasno ponujali; izklicevati ure nekdaj ponoči glasno naznanjati, koliko je ura
SSKJ
jožefinízem -zma m (ī) politika avstrijskega cesarja Jožefa II., zlasti cerkvena: novo obliko odnosov med cerkvijo in državo je določil jožefinizem
// gibanje, temelječe na tej politiki: janzenizem in jožefinizem
SSKJ
konkordát -a m (ȃ) jur. pogodba med državo in katoliško cerkvijo o ureditvi medsebojnih pravnih odnosov: skleniti konkordat; določbe konkordata / potrditi s konkordatom
SSKJ
konvènt -ênta in -énta m (ȅ é, ẹ́) 
  1. 1. rel. samostan, zlasti beraškega reda: poslali so ga v konvent / frančiškanski, uršulinski konvent s cerkvijo
  2. 2. knjiž. zbor, zborovanje: sklicati konvent / literarni konvent
    ♦     zgod. Nacionalni konvent ustavni organ z izvršilno oblastjo v Franciji od 1792 do 1795
SSKJ
medíčar -ja m (ȋ) izdelovalec ali prodajalec peciva, zlasti medenega: pred cerkvijo so stale stojnice medičarjev
// nekdaj trgovec, prekupčevalec z medom: čebelarji so prodajali med medičarjem
SSKJ
očák -a m (á) 
  1. 1. rel. vsak pomembnejši prednik judovskega naroda v stari zavezi od Abrahama dalje: očak Jakob; očaki in preroki / svetopisemski očaki; očaki stare zaveze
    // nav. mn., star. prednik sploh: hotel je poravnati krivico svojih očakov
  2. 2. knjiž., navadno s prilastkom kdor je najstarejši in navadno najvplivnejši med delavci na določenem področju: Vodnik je očak slovenskega pesništva
  3. 3. ekspr. star, častitljiv mož: pred cerkvijo so se zbrali vaški očaki / ta drevesa so res pravi očaki
  4. 4. ekspr., s prilastkom zelo visoka, mogočna gora: zadaj so kipeli beli očaki; očak Triglav / gorski očaki
    ●     zastar. oglejski očak patriarh
SSKJ
okliceváti -újem nedov. (á ȗ) 
  1. 1. razglašati: oklicevati nove uredbe / oklicevati za vladarja
  2. 2. nekdaj javno prebirati, navadno mestne, občinske uredbe: občinski sluga je okliceval pred cerkvijo
SSKJ
pomòl -ôla m, mest. ed. tudi pomólu (ȍ ó) 
  1. 1. utrjen, umetno narejen del pristanišča, ki sega v morje: hiteti na pomol; ob pomolu se zibljejo čolni / pristaniški pomol; pomol za pristajanje čezmorskih ladij / ladjo privezati k pomolu k stebričku na pomolu
  2. 2. geogr. del višje ležeče zemeljske površine, ki sega v ravnino, morje, jezero ali v vijugo reke: Dubrovnik leži na pomolu; Ljubljanski grad stoji na pomolu
  3. 3. arhit. betonska, lesena konstrukcija, ki moli vodoravno iz zidu: narediti pomol; hiša ima bogato okrašene pomole; obzidan, ograjen, zaprt pomol / ogelni pomol / okno v pomolu
    ●     knjiž. zbrali so se na pomolu pred cerkvijo na ploščadi, pragu; publ. na pomolu so nove senzacije na vidiku
    ♦     alp. pomol kratka kamnita tvorba, ki moli navadno vodoravno iz stene; anat. vidni pomol skupek živčnih celic v sredini velikih možganov; talamus; šport. odskočni pomol (odskočna) miza; teh. pomol del žerjava s škripcem ali mačkom, ki sega nad delovni prostor
SSKJ
razglasíti -ím, tudi razglasíti in razglásiti -im dov., razglásil (ī í; ī á) 
  1. 1. uradno sporočiti javnosti: razglasiti izid volitev; razglasiti rezultate; razglasiti sodbo; na koncu delovne akcije so razglasili udarnike; po radiu so razglasili, da bo cesta zaradi popravil zaprta / javno razglasiti
    // ekspr. povedati, sporočiti veliko ljudem: novico je takoj razglasil; povsod je razglasila, da se bo poročila
  2. 2. uradno sporočiti javnosti, da kaj začne
    1. a) obstajati, potekati: razglasiti republiko / razglasiti mobilizacijo; v vsej državi so razglasili vojno stanje; razglasiti stavko
    2. b) veljati: razglasiti ustavo, zakon
      // v zvezi z za uradno sporočiti javnosti, da ima kdo določen položaj, naziv: razglasili so ga za častnega doktorja ljubljanske univerze; razglasiti za kralja; razglasil se je za predsednika / razglasiti območje za narodni park
  3. 3. uradno priznati določeno dejstvo, ugotovitev: dal je razglasiti, da je njegov sin mrtev / razglasiti za neprištevnega, polnoletnega
  4. 4. z oslabljenim pomenom, v zvezi z za izraža omejevanje lastnosti, značilnosti na navedbo koga: kritiki so film razglasili za pornografski; razglasiti imenovanje za neveljavno; izraz so razglasili za germanizem; razglasiti koga za goljufa; javno razglasiti trditev za neresnično
  5. 5. nekdaj javno prebrati, navadno mestne, občinske uredbe: birič je pred cerkvijo razglasil nove predpise
  6. 6. zastar. objaviti: pesmi je razglasil nekaj let pred svojo smrtjo
    ♦     jur. razglasiti za mrtvega razglasiti, da pogrešana oseba velja pravno za mrtvo; rel. razglasiti za dogmo; razglasiti za svetnika
    razglašèn -êna -o tudi razglášen -a -o 
    1. 1. deležnik od razglasiti: bila je razglašena za najboljšo športnico leta
    2. 2. knjiž. znan, slaven: igrati delo najbolj razglašenega sodobnega dramatika
    3. 3. knjiž. razvpit: v mladosti je bil razglašen ženskar / razglašeno zabavišče
SSKJ
razmérje -a s (ẹ̑) 
  1. 1. kar izraža medsebojno odvisnost, povezanost količin, vrednosti, ki imajo kaj skupnega: ugotoviti razmerje med časom in dolžino poti; formula kaže elemente v spojini in njihovo medsebojno razmerje; mehanska energija je v stalnem razmerju s toplotno energijo / razdeliti vsoto v razmerju 1 : 5 / določiti razmerja med domačimi in tujimi cenami / razmerje sil v svetu se je spremenilo / človek podira razmerja v naravi sorazmerja
    // z oslabljenim pomenom biti v sorodstvenem razmerju v sorodstvu
  2. 2. navadno s prilastkom kar obstaja med posamezniki, skupinami
    1. a) ob skupni dejavnosti: družbeno, produkcijsko razmerje; razmerje med delovno organizacijo in skupnimi službami
    2. b) v osebnem življenju: bratsko, prijateljsko razmerje / publ. stopiti v osebno razmerje s kom imeti osebne stike s kom
      // napeto razmerje v družini ga je zelo težilo napeti odnosi
      // intimno, ljubezensko, spolno razmerje
      // zunajzakonski odnosi moškega in ženske, temelječi na spolnosti: razmerja z njo ni skrival; imela je razmerje s poročenim moškim
  3. 3. kar se izraža, kaže v ravnanju s kom, vedenju do koga; odnos: urediti razmerje med državo in cerkvijo / dobra medčloveška razmerja
    // v zvezi z do kar se izraža, kaže v ocenjevanju, presojanju česa: opredeliti razmerje do življenja
    // v prislovni rabi, navadno v zvezi v razmerju do izraža omejitev, izhodišče pri opredeljevanju: vsak človek v razmerju do drugih ljudi; oblast v razmerju do ljudstva / beseda je v razmerju do sinonima precej redka
  4. 4. v prislovni rabi, navadno s prilastkom, v zvezi v razmerju izraža primerjanje, vrednotenje, presojanje: zastavljeni načrti niso bili v pravem razmerju s sposobnostmi delavcev; biti v ustreznem razmerju
  5. 5. star. razmere, okoliščine: ostro so kritizirali razmerje v tej deželi
    ♦     fiz. kompresijsko razmerje; geom. delilno razmerje število, značilno za medsebojno lego treh točk na premici; jur. delovno razmerje pravno razmerje med delavci pri delu z družbenimi sredstvi ali med delodajalcem in delojemalcem; obligacijsko ali obveznostno razmerje pravno razmerje, na podlagi katerega je ena stranka upravičena zahtevati od druge določeno dajatev, storitev; obveznost; pogodbeno razmerje; pravno razmerje urejeno s pravnimi normami; lingv. frekvenčno razmerje med besedami; posledično, sklepalno, vzročno razmerje; mat. razmerje kvocient dveh količin
SSKJ
sejmíšče -a s (í) kraj, prostor, kjer je, poteka sejem: sejmišče je bilo pred cerkvijo; hodil je po sejmišču in iskal dobro blago / živinsko sejmišče; sejmišče rabljenih avtomobilov; pren., ekspr. literarno sejmišče
SSKJ
shájati se -am se nedov. (ȃ) večkrat biti, prihajati skupaj s kom, navadno z določenim namenom: prijatelji se pogosto shajajo; shajajo se na njegovem domu, da se lahko v miru posvetujejo; pri njem se shajajo zanimivi ljudje; shajati se v parku, pod vaško lipo, pred cerkvijo; shajati se z delavci, s somišljeniki; ob nedeljah, vsak dan se shajati; naskrivaj, redno se shajati / shajati se z dekletom
● zastar. čete so se začele shajati zbirati; redko odbor se shaja vsak mesec se sestaja; star. v njegovi gostilni se shaja veliko pivcev je veliko pivcev; star. dolgo se že shajata sta v ljubezenskem odnosu
SSKJ
tržìč -íča tudi tŕžič -a m (ȉ í; ȓ) manjšalnica od trg: kvadratast tržič pred cerkvijo / tržiči in mesteca
SSKJ
vrhóvnost -i ž (ọ̄) knjiž.  
  1. 1. politična neodvisnost, samostojnost; suverenost: spoštovati vrhovnost sosednjih držav; vrhovnost naroda
  2. 2. premoč, nadvlada: vrhovnost države nad cerkvijo; v razredni družbi vrhovnost plemstva / človek se je v tisočletjih razvil do svoje vrhovnosti
SSKJ
zdŕžema prisl. (ȓ) 
  1. 1. izraža, da se dejanje dogaja brez prekinitev: delati, hoditi zdržema dvanajst ur; deževalo je zdržema več dni / ta zdravila je treba jemati zdržema neprekinjeno
    // število članov je zdržema naraščalo nenehno
  2. 2. nar. tik zraven: zagledala je samotno hišo in zdržema hlev / hiše za cerkvijo stojijo zdržema strnjeno
SSKJ
žáganica -e ž (ȃ) 
  1. 1. debelejši ali tanjši ploščat kos lesa iz podolžno razžaganega debla: peljati žaganice z žage; skladovnica žaganic
    ♦     etn. tolči žaganice na veliko sredo po končanem obredu v cerkvi tolči s palicami po razpostavljenih deskah pred cerkvijo
  2. 2. redko žaganje, žagovina: pomesti žaganico
Število zadetkov: 20