Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Celotno geslo eSSKJ16
cesar -ja/-a samostalnik moškega spola
1. vladar večje države, po stopnji navadno nadrejen kralju; SODOBNA USTREZNICA: cesar
1.1 v zvezi rimskega cesarja maješteta naslov za cesarja Svetega rimskega cesarstva; SODOBNA USTREZNICA: cesarsko veličanstvo
1.2 kdor ima posvetno oblast
1.3 kdor izvaja posvetno oblast na nekem območju v imenu ali namesto vladarja
FREKVENCA: približno 550 pojavitev v 39 delih
Celotno geslo eSSKJ16
cesarastvo -a samostalnik srednjega spola
država, ki ji vlada cesar; SODOBNA USTREZNICA: cesarstvo
FREKVENCA: 3 pojavitve v 1 delu
Svetokriški
cesarica -e ž cesarica: Ceſſariza im. ed. je tajla ǀ njegova Ceſariza im. ed. je bila umerla ǀ Ceſsariza im. ed. je bila sardita ǀ ony ſo bili peld Ceſſarize rod. ed. Flacile is ſtebra doli vergli ǀ s' slatimi shidami je bila podoba Ceſsarize rod. ed. Livie shtikana ǀ njemu dà enu ſapezhatenu piſſmu, de taiſtu imà Ceſſarizi daj. ed. neſti ǀ sapovej Ceſſarizo tož. ed. saprejti, inu S. Juria veno gorezho apnenizo urezhi ǀ Kadar ſo vidili rojeno leto Ceſarizo tož. ed. ǀ premislite Livio Ceſsarizo tož. ed. ǀ s'suojo Ceſarizo or. ed. Cunigundo do smerti divishtvu ohrani ǀ Ceſſarize im. mn. ſo gmain, inu niskiga ſtanu moshje vſeli ǀ Inu s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … Ceſsarize im. mn. s. Eleno ǀ tulikajn Ceſſariz rod. mn., krajliz, Firshten, inu Shlahtnih Diviz ǀ V'mej Ceſsarizamy or. mn. Cunegundis → cesar
Celotno geslo eSSKJ16
cesarica -e samostalnik ženskega spola
cesarjeva žena, vladarica; SODOBNA USTREZNICA: cesarica
FREKVENCA: 7 pojavitev v 4 delih
Svetokriški
cesarjev -a prid. cesarjev: Inu cilu Ceſſariza, inu Porphyrius Ceſſarjau im. ed. m General na beſſede S. Catharine ſo v' Criſtuſa verovali ǀ Dajte Ceſarju, kar je Ceſsarjaviga rod. ed. s ǀ on je dal en koſſ kruha Ceſſarjevimu daj. ed. m shlushabniku ǀ is resaniga kamina, na leta ſò bily Peld Ceſſariau tož. ed. m poſtavili ǀ Ceſsarjau tož. ed. m peld s' ſtebra ſo bily okuli vergli ǀ je bila v' Ceſſarju tož. ed. m Duor perpelana ǀ kadar bi jest bil taku ſe fliſsal volo Boshio dopolniti, kakor Ceſariovo tož. ed. ž ǀ ſapovei de vſy imaio v'Ceſſariavo tož. ed. ž Kambro pojti → cesar
Celotno geslo eSSKJ16
cesarjev -a -o (cesarjev, cesarjov, ceserjev) pridevnik
1. ki se nanaša na cesarja; SODOBNA USTREZNICA: cesarjev
2. ki se nanaša na cesarje, cesarstvo; SODOBNA USTREZNICA: cesarski
2.1 tudi s svojilnim zaimkom, v zvezi cesarjeva majesteta/maješteta naslov za cesarja; SODOBNA USTREZNICA: cesarsko veličanstvo
FREKVENCA: 95 pojavitev v 21 delih
Svetokriški
cesarski -a prid. cesarski: Leta sapuvid nej Ceſſarska im. ed. ž, ali Papeshava, ampak je sapuvid Nashiga ſtuarnika ǀ sa volo te Ceſarske rod. ed. ž oblaſti ǀ nej hotel ſvoje Ceſſarske rod. ed. ž beſſede naſai potegnit ǀ pred Cerkuio je ſvojo Ceſsarko tož. ed. ž Crono, inu mezh puſtil ǀ veliku puntarskih meſt je bil pod pokorszhino Ceſſarsko tož. ed. ž perpravil ǀ narpoprej pojmo v'tu poglavitnu, inu Ceſarsku tož. ed. s Meſtu Conſtantinopol ǀ Saurashniki tvojga Svetiga Imena noter vſeli tu Ceſſarsku tož. ed. s prebivalszhe Dunain ǀ shtiri meſize je na Ceſſarskim mest. ed. m ſtoli ſidel ǀ v' tem Ceſſarskem mest. ed. s Meſti Conſtantinopel ǀ s' ſvojm Ceſſarskem or. ed. m plajsham ǀ ſe je nashal en Ceſar taku nepameten, de bi s'ſvojo Ceſarsko or. ed. ž krono kronal ſvojga kojna ǀ pred tem Ceſſarskim or. ed. s meſtam Dunai ǀ neboyte ſe Ceſſarski im. mn. m Soldati ǀ shuga vſe deshele, inu meſta Ceſſarska tož. mn. s poshgati ǀ leta je bil velike shkode ſturil v' Ceſſarskih mest. mn. deshelah → cesar
Celotno geslo eSSKJ16
cesarski1 -ega posamostaljeno
kdor je podložen cesarju; SODOBNA USTREZNICA: cesarski
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Celotno geslo eSSKJ16
cesarski2 -a -o pridevnik
1. ki se nanaša na cesarje; SODOBNA USTREZNICA: cesarski
1.1 v zvezi cesarsko veličastvo naslov za cesarja; SODOBNA USTREZNICA: cesarsko veličanstvo
1.2 ki se nanaša na posvetno oblast
2. ki se nanaša na cesarja; SODOBNA USTREZNICA: cesarjev
FREKVENCA: 14 pojavitev v 7 delih
Svetokriški
cesarstvo -a s cesarstvo: Ceſſarſtvu im. ed. nej isvelizhajne, ampak martra ǀ Synu bandisha is celliga ſvojga Ceſſarſtua rod. ed. ǀ leta mu Ceſſarſtvu tož. ed. vſame ǀ v' tem lejti 1453 je bil noter vſel tu meſtu Conſtantinopel, inu Ceſſarſtvù tož. ed. od ſonzhniga prihoda ǀ s'veliko vojsho pade v'njegovu Ceſarstvu tož. ed. ǀ Ceſarſtvu tož. ed. je bil sapustil ǀ Tiberius je menil, de isvelizhaine ſtoy per Ceſſarſtvi mest. ed. ǀ vela vezh kakor vſv shazi tiga ſvèta, kakor vſe krajleustva, inu Ceſarstuva im. mn. ǀ Turk ima pod ſvojo oblaſtio try Ceſſarſtua tož. mn., inu zhes trydeſſeti Krajlevſtvy → cesar
Celotno geslo eSSKJ16
cesarstvo -a (cesarstvu) samostalnik srednjega spola
1. država, ki ji vlada cesar; SODOBNA USTREZNICA: cesarstvo
2. izvajanje cesarske oblasti; SODOBNA USTREZNICA: cesarjevanje
3. posvetna oblast
FREKVENCA: 33 pojavitev v 8 delih
Svetokriški
Cezar -ja m osebno lastno ime Cezar: Iulius Ceſar im. ed. po tem Kir je bil Afrikanerij premagal (I/2, 67) ǀ ga bodo njegovi ſaurashniki, ali priateli okuli pernesli kakor Juliuſa Ceſſaria tož. ed., kateri enu jutru po navadi je shal na rotoush (IV, 399) Gáj Júlij Cézar, lat. Caius Iulius Caesar (100–44 pr. Kr.), rimski cesar
Prekmurski
čàsar -a m cesar: czarigrádszkoga Csaszara KOJ 1848, 3
Svetokriški
čast1 -i ž čast: TErbej Sposnati de Ptolomeus Egijpterski Krajl je bil zhast im. ed. vſiih Egijpterski Kron ǀ Noeſs je nyh ozha vſe zhasti rod. ed. ureden ǀ lete lubeſnive beſsede tiga dobrutliviga Dauida vſe zhasti rod. ed., inu huale ſo bile vredne ǀ Obene zhastj rod. ed. tudi Ceſar Tiberius ſi nej bil sadubil ǀ nej hotel vezh shlishat od obene zheſtj rod. ed. ǀ h' zhaſti daj. ed. Mariæ Divize je bil sapejl ǀ S. Hiacinthus vſako Sabboto ſe, je k' zhaſti daj. ed. Mariæ Divize poſtal ǀ k'veliki zhaſti daj. ed. yh polsdigne ǀ Bogu k'zhasti daj. ed. vſe nyh della offrajo ǀ Sdaj k'zhaſti daj. ed. Boshi ſe neshenio ǀ vſe vaſha della Bogu h'zhasti daj. ed. offrajte ǀ Bogu pak h'zhastij daj. ed. nemoresh smeram polure per s: maſhi stati ǀ ſo bily sazheli Altarje dellat h' zhaſtu daj. ed. S. Sebaſtiana ǀ zhast tož. ed., inu hualo toistom ſo pely ǀ Ajfrajte sa zhast tož. ed. Boshijo, inu Bug bode aifral sa zhaſt tož. ed. vaſho ǀ zhiaſt tož. ed., inu hualo G. Bogu dadò ǀ veliko zkaſt tož. ed. doſezhi proſſio ǀ per sdrauiu, inu zhasti mest. ed. vaſs ohrani ǀ s'veliko zhaſtio or. ed., inu oblaſtio v'lepeh, inu v'slateh kozhijah ſe ſo v'Mestu pelali ǀ nihdar obeden nej s'takushno zhastiò or. ed. v'Nebu prishal, Kakor Maria Diuiza ǀ ſe bo prikasal s'takorshne zhastjo or. ed. v'oblakih ǀ vſe zhaſtj im. mn. mogozhnoſti, inu bogaſtva malu zhaſſa na tem ſvejti terpè ǀ vſe zhaſty im. mn., kratki zhaſſi, veſſelje, troshti, lushti, inu bogaſtva njmaio ſtanovitnoſti ǀ kulikajn lejt menite de bi jeſt mogal lete poſvejtne rezhy, inu zhaſti tož. mn. vshivat ǀ Leta slati pehar pomeni blagu, danarie, lepoto, zhaſtj tož. mn., lushte tiga meſſa ǀ velike shenkinge, zhaſty tož. mn., inu ſvojo Hzher sa sheno njemu oblubi dati ǀ Ali vener vſe lete zhastij tož. mn. je premagala zhast Ceſarja Trojana ǀ zhaſt zhes vſe zhaſtii tož. mn. Zapis zhastu se pojavi 6-krat in vsebuje napačno zapisan izglasni polglasnik.
Svetokriški
Decius -a/-ija m osebno lastno ime Decij: Ceſsar Decius im. ed., kadar njega ſyn Decius im. ed. je bil rojen ǀ on je bil Capitan, ali Nameſtnik Ceſſarja Decia rod. ed. zhes cellu krajlevstvu ſicilio ǀ Cicero nej mogal sadoſti prehualit tiga ſerzhniga Deciuſa tož. ed. 1. Gáj Mésij Kvínt Traján Décij, lat. Caius Messius Quintus Traiānus Decius, rimski cesar (249–251) panonskega rodu, padel v boju zoper Gote 2. Décij, njegov sin, ki je skupaj s Hostilijanom vladal malo časa po očetovi smrti.
Svetokriški
Dioklecianus -na m osebno lastno ime Dioklecijan: kadar je krajloval na semli ta hudobni Diocletianus im. ed., en velik Saurashnik teh Karshenikou ǀ ta neuſmileni Ceſſar Diocletianus im. ed. groſovitnu je njega martral ǀ ob tem zhaſsu Ceſsarja Diocletiana rod. ed. ǀ ſi je bil naprej uſel na vojſko pojti pod Ceſſaria Diocletiana tož. ed. ǀ je beshala pred Ceſarjem Diocletianam or. ed. Gáj Avrélij Valêrij Diokleciján, lat. Caius Aurelius Valerius Diokletiānus, rimski cesar (284–305), ki je neusmiljeno preganjal kristjane.
Svetokriški
Domicianus -na m osebno lastno ime Domicijan: Ceſar Domitianus im. ed. she nespodobnishi della je dopernashal ǀ G. Bug je bil S. Antona pruti timu Trinogu Ezzelinu poſtavil, kakor nekadaj je bil poſtavil Mojſſesa pruti Faraonu … Joanneſa Evangeliſta pruti Domitianu daj. ed. ǀ leti modri sashpotujeio Domitiana tož. ed. Ceſsaria Tít Flávij Domiciján, lat. Titus, Flavius Domitiānus, rimski cesar (81–96)
Svetokriški
doprinašati -am nedov. 1. opravljati, delati, vršiti, izvrševati: karsheniki ſo dolshni dobra della dopernashat nedol. ǀ Bug vſiga mogozhni je Slednimu dal enu gvishnu, inu lastnu mejstu na ſvejtu, kir morio prebivat, inu njeh opravilu dopernashat nedol. ǀ ludje nej ſo hoteli dobra djajna doparnashat nedol. ǀ morimo nar poprej ſe greha varvat, potle dobra djania doparnaſhat nedol. ǀ bomo sazheli ſvet ſad dobrih dell doparnaſſat nedol. ǀ kir tajſtoh volo dopernashash 2. ed., kakor tvoih nerbulshih priatelou ǀ Ti vſe tvoje shivozhe dnij druſiga ſadu nedopernashash +2. ed. ampak sauzh te hudobnoſti ǀ G. Bug pak tulikajn vgmera ſvojo miloſt, de zhuda velike dopernasha 3. ed. ǀ shlushi hudizhu v' tem kir njega volo doparnaſha 3. ed., inu greshna della doparnasha 3. ed. ǀ S. djania nedoparnasha +3. ed. ǀ v' tej vishi zhaſſ dopernashamo 1. mn. ǀ v'teshke velike grehe nedopernashamo +1. mn. ǀ dobra della doparnashamo 1. mn. ǀ nespodobne rezhy eni noſſezhi sheni dopernashate 2. mn. ǀ koku vaſh andverh dopernashate 2. mn. ǀ druga della ſiher v'dellaunik ſe dopernashaio 3. mn. ǀ cello nuzk v'nezhistih miſlih, inu hudim djainiu doparnashajo 3. mn. ǀ G. Bug n'hozhe te ſanikernè, inu lene v'Nebu imeti, temuzh te fliſſne kateri nenuznu zhaſs nedopernashajo +3. mn. ǀ prangaimo, inu lushte tiga meſſa dopernashajmo vel. 1. mn. ǀ Doparnashaite vel. 2. mn. ſad dobriga djania, de eno dobro ſmert bote ſturili ǀ Ceſar Domitianus she nespodobnishi della je dopernashal del. ed. m ǀ de bi zhudeſsa, inu mirakelne doparnashal del. ed. m ǀ garda ſi ratala, kakor hudizh zhegar volo ſi vſelej dopernashala del. ed. ž ǀ S. Paulus, inu S. Barnabas v'tej Meſti liſtris ſo velike zhuda, inu mirakelne dopernashala del. dv. m ǀ nespodobna della nyh viſokim ſtanu ſo dopernaſhali del. mn. m ǀ takushna zhudeſha bodo tudi tij faush Preroki doparnashali del. mn. m ǀ ſte pyli, kuartali, pleſsali, inu ſtu nespodobnih dell dopornashali del. mn. m 2. preživljati (čas): vſe prasnike s'goſtario, inu jegro doparnashate 2. mn. ǀ ta shlahtni zhaſs dopernaſsate 2. mn., s'pyanzhvajnom, s'pleſsom, s'igrajnom ǀ Se ie okuli klatil, po gaſſah, inu plazah poſtopal, Zhaſs nenuznu v'iegrah, na lovu, in s'hudem tovarshtvam dopernashal del. ed. m ǀ v'taki vishi je zhaſs doparnashal del. ed. m ǀ neuznu Zhaſs ſo dopernashale del. mn. ž V drugem pomenu je beseda kalk po nem. zubringen ‛preživeti, preživljati’ iz zu ‛k, do’ in bringen ‛nesti’.
Svetokriški
Emilianus m osebno lastno ime Emilijan: Inu Ceſsar AEmilianus im. ed. je djal (IV, 376) ǀ AEmilianus im. ed. ſame shtiri meſize je na Ceſſarskim ſtoli ſidel (V, 294) Emílij Emiliján, lat. Aemilius Aemiliānus (pribl. 210–253), rimski cesar mavrskega rodu
Svetokriški
Ferdinand(us) -da m osebno lastno ime Ferdinand: Ferdinand im. ed. je bil ſpoſnal, ta v'svoij mladosti je bil v'en nazhisti greh padil ǀ Ferdinandus im. ed. Shpanski krajl s' ſvojo vojsko je bil oblegil tu meſtu Coimbrio ǀ je ſtal Ferdinandus im. ed. ta II, s' Odleriam ǀ Jeſt bi mogal Nem. Nem. povedat od Ferdinanda rod. ed. Antolina Generala 1. → Antolin 2. Fêrdinand II. hábsburški (1578–1637), češ., ogrski in hrv. kralj ter nem. cesar
Število zadetkov: 138