Zadetki iskanja
Slovenski pravopis
Pravopis
Pravopis
Pravopis
blokírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; blokíranje (ȋ) koga/kaj ~ cesto zapreti; ~ promet; ~ tekoči račun; ~ razvoj zavreti
Pravopis
Pravopis
čez [poudarjeno čèz] predl. s tož., v sklopu z navezno obliko os. zaim. varianta čéz.. (ẹ̑)
1. smerni prostorski ali prostorski poti skočiti ~ ograjo; steči ~ cesto; Sklonil se je čezenj [zə]; iti z roko ~ oči; obleči brezrokavnik ~ bluzo; skočiti °~ okno skozi; Koliko meri ~ ramena; tanka ~ pas; most ~ reko; potovati v Zagreb °~ Zidani Most skozi; poud. teči ~ drn in strn |ne po poti|
2. časovni biti zdoma ~ dan, ~ zimo; vrniti se ~ deset minut; ~ sedem let vse prav pride
3. vezljivostni zabavljati ~ hrano; reči komu kaj ~ čast; vpiti drug ~ drugega; poud. Napravili so križ čézme, zastar. čez mé |obupali so nad menoj|; star. Usmilite se ~ siroto sirote
4. povedkovniški, poud.: zrasti komu ~ glavo |nehati biti ubogljiv, obvladljiv|; dati otroka ~ koleno |natepsti|; neknj. pog. biti ~ les |čudaški, neumen|; prakt.sp. imeti koga ~ noč prenočiti; gled. žarg. Drama je šla ~ oder je bila uprizorjena
5. lastnostni biti visok ~ dva metra; plačati ~ tisoč tolarjev; delati ~ uro; izprašati dijakinjo ~ vso snov; ~ noč zasloveti |nenadoma, hitro|
1. smerni prostorski ali prostorski poti skočiti ~ ograjo; steči ~ cesto; Sklonil se je čezenj [zə]; iti z roko ~ oči; obleči brezrokavnik ~ bluzo; skočiti °~ okno skozi; Koliko meri ~ ramena; tanka ~ pas; most ~ reko; potovati v Zagreb °~ Zidani Most skozi; poud. teči ~ drn in strn |ne po poti|
2. časovni biti zdoma ~ dan, ~ zimo; vrniti se ~ deset minut; ~ sedem let vse prav pride
3. vezljivostni zabavljati ~ hrano; reči komu kaj ~ čast; vpiti drug ~ drugega; poud. Napravili so križ čézme, zastar. čez mé |obupali so nad menoj|; star. Usmilite se ~ siroto sirote
4. povedkovniški, poud.: zrasti komu ~ glavo |nehati biti ubogljiv, obvladljiv|; dati otroka ~ koleno |natepsti|; neknj. pog. biti ~ les |čudaški, neumen|; prakt.sp. imeti koga ~ noč prenočiti; gled. žarg. Drama je šla ~ oder je bila uprizorjena
5. lastnostni biti visok ~ dva metra; plačati ~ tisoč tolarjev; delati ~ uro; izprašati dijakinjo ~ vso snov; ~ noč zasloveti |nenadoma, hitro|
Pravopis
délati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; délanje (ẹ́ ẹ̑)
1. kaj ~ čevlje, malto; žarg. ~ glavo operirati; ~ čudeže; ~ izpit |opravljati|; ~ maturo |maturirati|; ~ korake |korakati|; ~ kupčije |kupčevati|; ~ napake |motiti se|; ~ nemir; Vaša obleka se že ~a; delati kaj iz česa ~ gumi iz kavčuka; delati kaj z/s čim ~ cesto s stroji; ~ glasove z govorilnimi organi |tvoriti|; delati koga/kaj kakšnega/kakšno ~ kaj zanimivo; Ta frizura jo ~a mlajšo |jo pomlajuje|; delati komu kaj ~ fantu novo obleko; poud. ~ staršem žalost, veselje |žalostiti, veseliti jih|; delati proti komu/čemu ~ ~ oblasti, okupatorju |delovati|; Veliko ~amo ●na tem za to; delati za koga/kaj ~ ~ brata; ~ ~ mir na svetu; ~ ~ stranke od desete do dvanajste ure; ●delati na čem ~ ~ slovarju pri slovarju; sestavljati slovar; delati z/s kom/čim ~ s kemikalijami |imeti opraviti|; knj. pog. Rad ~a z ljudmi; grdo ~ z otroki, z jezikom |ravnati|
2. ~ in počivati; ~ na polju, pri stroju, v podjetju; ~ od jutra do večera; dobro, uspešno ~; ~ na roko, ročno; ~ kot konj, kot mravlja, kot črna živina; ~ kakor za stavo |hitro|; knj. pog.: Srce je začelo spet ~ biti, utripati; Naprave odlično ~ajo delujejo; Sin že ~a je zaposlen; Strup je začel hitro ~ delovati, učinkovati
délati se -am se (ẹ́ ẹ̑)
1. Led se ~a; Mrak se ~a mrači se; Škoda se ~a
2. delati se kakšnega tudi kakšen ~ ~ bolnega tudi bolan; ~a ~, da spi
1. kaj ~ čevlje, malto; žarg. ~ glavo operirati; ~ čudeže; ~ izpit |opravljati|; ~ maturo |maturirati|; ~ korake |korakati|; ~ kupčije |kupčevati|; ~ napake |motiti se|; ~ nemir; Vaša obleka se že ~a; delati kaj iz česa ~ gumi iz kavčuka; delati kaj z/s čim ~ cesto s stroji; ~ glasove z govorilnimi organi |tvoriti|; delati koga/kaj kakšnega/kakšno ~ kaj zanimivo; Ta frizura jo ~a mlajšo |jo pomlajuje|; delati komu kaj ~ fantu novo obleko; poud. ~ staršem žalost, veselje |žalostiti, veseliti jih|; delati proti komu/čemu ~ ~ oblasti, okupatorju |delovati|; Veliko ~amo ●na tem za to; delati za koga/kaj ~ ~ brata; ~ ~ mir na svetu; ~ ~ stranke od desete do dvanajste ure; ●delati na čem ~ ~ slovarju pri slovarju; sestavljati slovar; delati z/s kom/čim ~ s kemikalijami |imeti opraviti|; knj. pog. Rad ~a z ljudmi; grdo ~ z otroki, z jezikom |ravnati|
2. ~ in počivati; ~ na polju, pri stroju, v podjetju; ~ od jutra do večera; dobro, uspešno ~; ~ na roko, ročno; ~ kot konj, kot mravlja, kot črna živina; ~ kakor za stavo |hitro|; knj. pog.: Srce je začelo spet ~ biti, utripati; Naprave odlično ~ajo delujejo; Sin že ~a je zaposlen; Strup je začel hitro ~ delovati, učinkovati
délati se -am se (ẹ́ ẹ̑)
1. Led se ~a; Mrak se ~a mrači se; Škoda se ~a
2. delati se kakšnega tudi kakšen ~ ~ bolnega tudi bolan; ~a ~, da spi
Pravopis
Pravopis
Pravopis
flíkniti -em dov. (í ȋ) neknj. pog.: koga/kaj z/s čim ~ konja z bičem ošvrkniti, udariti; ~ čez cesto steči, švigniti; ~ na cesti pasti, telebniti; šol. žarg. ~ pri izpitu pasti
Pravopis
Pravopis
gradíti -ím nedov. grádi -íte, -èč -éča; -íl -íla, -ít, grajèn -êna; grajênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) kaj ~ cesto; publ. ~ politiko na mednarodnem sodelovanju delati, ustvarjati; redk. Otroci ~ijo potoček pregrajujejo; redk. graditi kaj od česa Zid ~i vrt od struge deli, ločuje; brezos. Zdaj se veliko ~i
Pravopis
kontrolírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; kontrolíranje (ȋ) koga/kaj ~ delo; ~ dijake pri učenju nadzirati, nadzorovati; ~ potne liste, cesto pregledovati; Tuji kapital ~a okoli polovico naftne industrije → obvladuje; Bolnik ne more ~ leve roke → obvladati; Okupator še ~a večja mesta → obvladuje, jih ima zasedena; šol. ~ znanje preverjati
Pravopis
líti líjem nedov., 3. os. mn., privzdig. lijó, líj -te, -óč; líl -a, lít, lít -a; lítje; (lít/lìt) (í)
1. Deževnica ~e s streh; poud.: Pot mu ~e s čela |polzi|; Iz gozda ~e hlad |se širi, prihaja|; Luč ~e iz okna na cesto |močno sije|; Z vseh cest ~ejo množice |hitro prihajajo|; brezos., poud. Že ves dan ~e kot iz škafa |močno dežuje|
2. liti kaj ~ krogle, zvonove ulivati; neobč. ~ solze jokati
1. Deževnica ~e s streh; poud.: Pot mu ~e s čela |polzi|; Iz gozda ~e hlad |se širi, prihaja|; Luč ~e iz okna na cesto |močno sije|; Z vseh cest ~ejo množice |hitro prihajajo|; brezos., poud. Že ves dan ~e kot iz škafa |močno dežuje|
2. liti kaj ~ krogle, zvonove ulivati; neobč. ~ solze jokati
Pravopis
ločíti in lóčiti -im dvovid. lóči -te in -íte, nedov. -èč -éča; lóčil -íla, lóčit, lóčen -a; lóčenje; (lóčit) (í/ȋ/ọ́ ọ́) koga/kaj od koga/česa ~ otroka od družine; ~ meso od kosti; bibl. ~ ljuljko od pšenice; Komaj je ločil cesto pred seboj videl; ločiti med kom/čim ~ ~ dobrimi in slabimi ljudmi; ~ ~ nagajivostjo in hudobnostjo
ločíti se in lóčiti se -im se (í/ȋ/ọ́ ọ́) od koga/česa ~ ~ ~ sošolcev, doma; Človek se ~i od živali; poud. Ne more se ločiti od kajenja |ga opustiti|; nestrok. ~ ~ po desetih letih zakona |strok. razvezati se|
ločíti se in lóčiti se -im se (í/ȋ/ọ́ ọ́) od koga/česa ~ ~ ~ sošolcev, doma; Človek se ~i od živali; poud. Ne more se ločiti od kajenja |ga opustiti|; nestrok. ~ ~ po desetih letih zakona |strok. razvezati se|
Pravopis
Pravopis
modernizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; modernizíranje (ȋ) kaj ~ cesto; ~ jezik v prevodih posodabljati
modernizírati se -am se (ȋ) posodabljati se: Država se ~a
modernizírati se -am se (ȋ) posodabljati se: Država se ~a
Pravopis
napráviti -im dov. naprávljen -a; naprávljenje (á ȃ) ~ cesto, čevlje; ~ črto potegniti; ~ ogenj zanetiti; ~ otroka za v šolo obleči; pomožniški pomen: ~ križ pokrižati se; ~ skok skočiti; ~ izlet; poud.: ~ kariero |uspeti|; ~ konec čemu |ustaviti, končati|; ~ konec nad čim |obupati|; ~ križ čez kaj |opustiti prizadevanje, odnehati|; napraviti komu/čemu kaj ~ balkonu streho; Kaj ti je napravil, da jokaš?
napráviti se -im se (á ȃ) Na vodi se je napravil led je nastal, se je pojavil; knj. pog. Vreme se bo napravilo izboljšalo, spremenilo; napraviti se kakšnega ~ ~ bolnega; knj. pog. lepo se napraviti se obleči
napráviti se -im se (á ȃ) Na vodi se je napravil led je nastal, se je pojavil; knj. pog. Vreme se bo napravilo izboljšalo, spremenilo; napraviti se kakšnega ~ ~ bolnega; knj. pog. lepo se napraviti se obleči
Pravopis
Pravopis
navaljeváti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt, -án -ána; navaljevánje; (-àt) (á ȗ) kaj ~ skale na cesto; poud. navaljevati komu kaj Drug drugemu so navaljevali delo |nalagali|; poud. navaljevati na koga/kaj ~ drug na drugega in se prerekati |napadati, naskakovati|
Pravopis
navozíti -vózim dov. navóženje; drugo gl. voziti (í/ȋ ọ́) kaj na kaj ~ gramoz na cesto
navozíti se -vózim se (í/ȋ ọ́) ~ ~ do sitega |zadovoljiti svojo željo po vožnji|
navozíti se -vózim se (í/ȋ ọ́) ~ ~ do sitega |zadovoljiti svojo željo po vožnji|
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- Naslednja »
Število zadetkov: 80
Dostopnost