FREKVENCA: 12 pojavitev v 5 delih
Zadetki iskanja
Celotno geslo
eSSKJ16
Celotno geslo
eSSKJ16
cajna -e samostalnik ženskega spola
pletena posoda različnih oblik za prenašanje ali hranjenje česa; SODOBNA USTREZNICA: košara
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
TERMINOLOGIJA: vretenska cajna
Svetokriški
cesta -e ž cesta, pot: Leta je ta prava zeſta im. ed. po katiri terbei hodit ǀ nijh ſerza ſo raunu kakor ena velika gmajn zhèſta im. ed., po Kateri te negnuſne shivali hudih miſly, inu greshnih shejl hodio ǀ moshno is zeſte rod. ed. saulezhe veno mejo ǀ je en slepez ſedil polek ceſte rod. ed. ǀ S. Lukesh pishe: De je ſedil polek ceſtè rod. ed., inu je v' Bugajme proſſil ǀ Plinius vener pishe de ſe boj Lev na gmain zeſto tož. ed. priti ǀ na fraj ceſto tož. ed. ſede, kir nje Taſt je imel pojti ǀ na zeſti mest. ed. pustili leshati ǀ naide eniga petleria na zejſti mest. ed. leshat ǀ kadar ima raishat po tej gmain zeiſti mest. ed. te ſmerti ǀ veni shtalizi katera na fraj zheſti mest. ed. ie ſtala ǀ uſe zèſte im. mn., poty, inu gaſſe ludy ſo polne ǀ sadoſti nam morio sprizhat zeiſte im. mn. polne petleriou ǀ zeiſte im. mn. ſo shiher bres Rasbojnikou ǀ s'mladiga je bil sazhel kraſti, potle je bil sazhel po zestah mest. mn. rasbivat, inu rupat ǀ ludje po ceſtah mest. mn. martui ſo oculi padali ǀ nejſta hodila po mejſti, ali pak po zestoh mest. mn.
Celotno geslo
eSSKJ16
cesta -e (cesta, cejsta) samostalnik ženskega spola
1. pas zemljišča, pripravljen za hojo ali vožnjo; SODOBNA USTREZNICA: pot, cesta
2. gibanje, premikanje iz enega kraja v drugega z določenim namenom, ciljem; SODOBNA USTREZNICA: pot
3. navadno s prilastkom ravnanje, delovanje, ki omogoča nastop, uveljavljanje ali dosego česa; SODOBNA USTREZNICA: pot
FREKVENCA: 234 pojavitev v 25 delih
Celotno geslo
eSSKJ16
domovvleči -em (domovvleči, domovvlejči) nedovršni glagol
kdo prihajati nazaj na izhodišče; SODOBNA USTREZNICA: vračati se
FREKVENCA: 4 pojavitve v 4 delih
Pleteršnik
donasípati, -pljem, vb. impf. ad donasuti; nachschottern: v začetku je cesto močneje in češče donasipati, Levst. (Cest.).
Celotno geslo
eSSKJ16
dosegati -am nedovršni glagol
1. kaj; s prisl. določilom kraja biti, nahajati se v prostoru do kod; SODOBNA USTREZNICA: segati
2. kaj; s prisl. določilom kraja pri širjenju, napredovanju nahajati se do kod; SODOBNA USTREZNICA: segati
3. kaj izraža omejitev trditve na kaj; SODOBNA USTREZNICA: tikati se
FREKVENCA: 21 pojavitev v 4 delih
FRAZEOLOGIJA: dosegati do kraja sveta/noter do neba
Pleteršnik
grúditi, -im, vb. impf. 1) in Klumpen zertheilen: g. se, sich klümpern, Cig.; — 2) zerbeißen, Jarn., Cig.; kruh g., Jurč.; suhe skorjice g., Andr.; g. orehe = z zobmi treti, Svet. (Rok.); kost g., an einem Beine knorpeln, Cig.; krava travo grudi, frisst Gras, Jap., Hip.-C.; — trdo cesto g., eine holprichte Straße wandern, Z.; — pren. besede g., ein Wortklauber sein, V.-Cig.; — 3) plagen: lakota ga grudi, Cig.; mraz me grudi, es fröstelt mich, Jan.; skrb me grudi, die Sorge peinigt mich, Let.-C.; — tudi: grudíti.
Pleteršnik
izmę́riti, -mę̑rim, vb. pf. ausmessen; i. dolgost in širokost; posodo i.; i. kaj na sežnje, abklaftern, Cig.; na stopinje i., abschreiten, Cig.; i. na oko, nach dem Augenmaß abmessen; i. cesto, traçieren, Cig.; i. kraj, eine Gegend aufnehmen, Cig. (T.).
Pleteršnik
klíniti, klȋnim, vb. impf. 1) Pflöcke setzen, Z.; — 2) = siliti: klinijo nas, da bi delali cesto, Gorenja Soška dol.-Erj. (Torb.); — 3) keilen, spitzen, Cig.; — (Getreide) schroten, Mur.; beim Verzehren des Kernobstes die Kerne wegwerfen, Mur., C.; — k. se, sich auskeilen (min.), Cig. (T.).
Pleteršnik
májati, -ím, vb. impf. = viseti, hangen, Cig., Tolm.-C., Polj.; zvon maji, Cig.; klobuk maji na kljuki, Polj.; skala maji na cesto, Polj.; vse na njem maji, Cig.; — stecken: muha pijana le maji v krčmi, Polj.; gospodarstvo njegovo že hodi pri koncu, toliko, da še maji, Polj.
Pleteršnik
mę́riti,* mę̑ri, vb. impf. 1) messen; zemljo, cesto, železnico m.; — m. koga po čem, beurtheilen, Cig.; s preveliko merico m., = aufschneiden, Cig.; — m. se s kom, sich mit jemandem vergleichen, messen; kaj se boš ti z nami meril! nihče se ne more z njim meriti; — 2) ein Maß haben, messen; koliko meri to v dolgost, koliko v širokost? Pet čevljev merim, palcev pet, Preš.; — 3) zielen; v glavo m.; — m. na kaj, auf etwas abzielen, hinzielen, berechnet sein; to na-te meri, es ist auf dich abgesehen; pravljica meri na mene, die Fabel spielt auf mich an, Cig.; na to merim, das ist mein Ziel, meine Tendenz, Cig.; m. zoper kaj, wider etwas gerichtet sein, DZ.; semkaj mereče določbe, diesfällige Bestimmungen, Levst. (Pril.); — visoko, daleč m., hoch hinaus wollen, Cig., Jan.
Pleteršnik
nadẹ́lati, -dẹ̑lam, vb. pf. 1) mit Holz belegen, fournieren, Cig.; nadelana roba, fournierte Arbeit, Cig.; — 2) besticken, C.; Nadelana peča, gesticktes Haupttuch, Z.; — 3) cesto, pot n., durch Beschotterung u. dgl. eine Straße, einen Weg herstellen, Z., Ravn.; Nadelana cesta, Ne zajemajo pesta, Vod. (Pes.); po slabo nadelanem potu, Jurč.; — 4) eine gewisse Menge von einer Sache verfertigen: veliko zaloge n., Ravn. (Abc.); — 5) nadelan je, er hat einen Rausch, Cig., Gor.
Pleteršnik
Pleteršnik
nanȃšati, -am, vb. impf. ad nanesti, nanositi; 1) herantragen, zusammentragen, Raj' b' letala nizko, Zbirala cvetje, Nanašala mladim Celo poletje, Vod. (Pes.); n. gnezdo = znašati gnezdo, Levst. (Zb. sp.); — anschwemmen; nalivi prst in sip nanašajo na cesto, Levst. (Pril.); — 2) mit sich bringen, Cig.; okoliščine tako nanašajo, Cig.; — govorjenje je tako nanašalo, das Gespräch führte darauf, M.; — 3) beziehen: na oko n., auf das Auge beziehen, Žnid.; — n. se na kaj, sich auf etwas berufen, Cig., Jan.; sich auf etwas beziehen, Mur., Jan., nk.
Pleteršnik
nasípati, -sȋpam, -pljem, vb. impf. ad nasuti; aufschütten, anschütten; — n. jezove, Dämme aufwerfen; — n. cesto, die Straße beschottern; — (vb. pf. = nasuti, Št.).
Pleteršnik
Pleteršnik
oliti,* -im, vb. impf. cesto oliti = olihe staviti ob cesti, Pfähle an der Straße einsetzen, vzhŠt.-C.
Svetokriški
pokriti -ijem dov. 1. pokriti, prekriti, zakriti: En klabuk nemore duei glavi pokriti nedol. ǀ leta je puſtil mojo Zerku pokriti nedol. ǀ vſe njega zimre, ali kambre je bil sapovedal s'shpegli pokriti nedol. ǀ s' taiſto kosho je bil sapovedal ſtol pokriti nedol. ǀ ſapovei de ena velika fortuna ima na morij vſtati, kar prezei vſtane, ter je hotela ta zholn pokriti nedol. ǀ kar prezei en valvu perleti, inu krajla pokrje 3. ed. terdoniti ſmozhi ǀ Thamar en dan shlejzhe ſvoj trorarski gvant, ter s' enem floram oblizhe pokrje 3. ed., na fraj ceſto ſede, kir nje Taſt je imel pojti ǀ pokrije 3. ed. glavo s'shelesno kappo, ſerze s' shelesno Ioppo ǀ valluvi zholn pokryeio 3. mn., inu ludy v'veliko nevarnoſt perpravio ǀ Lushej bi en klabuk duei glavi pokril del. ed. m ǀ cell shivot te Svetnize je bil s' slatimi kameni, inu perlni pokril del. ed. m ǀ dokler nej snal plavat prezeiga je bila voda posherla, inu pokrila del. ed. ž 2. ogrniti, obleči: Pride k'tebi uni vbogi delauz, inu Antvarhar te proſsi na vupaine, de bi ſvoje nage otrozhizhe mogal pokriti nedol. ǀ Imate lepu vaſho dusho s'zhednoſti oguantat, inu nikar s'offertnimy guanti vashe truplu pokriti nedol. ǀ vidish eniga naſiga od mrasa smersliga, inu ga nepokrijesh +2. ed. s'taistim ſtarim guantam, kateriga moli jedò ǀ hitru ſvoj plajsh resreshè, inu tiga nagiga pokrje 3. ed. ǀ G: Bug jo oguanta, inu pokrje 3. ed. s'enem plajsham, kateri je ſvejtleshi kakor tu rumenu ſonze ǀ en gard zhern shivot s'lepem slatem shtukam pokriejo 3. mn. ǀ polovizo ſvojga plajsha je bil odresal inu tiga naſiga petlerja je bil pokril del. ed. m ǀ radi bi vboſim podelili, lazhne naſſitili, nage pokrili del. mn. m pokriti se 1. pokriti se: Sazhne ardezhe slate s' obedvema rokama grabit, ter s' taiſtimi napolni ſvoje velike, inu shroke shkornize, potle v' nedra naſuie, arshate natlazhi, v' klabuk poſtavi, inu ſe pokrie 3. ed. 2. ogrniti se, obleči se: s' tem trorarskim gvantam te temme ſe je bil pokril del. ed. m ǀ Syn Boshi bo s' zhlovesko naturo ſe pokril del. ed. m ǀ s' tem gvantam pepelnaſte farbe ſe bò pokrila del. ed. ž
Pleteršnik
popráviti, -prȃvim, vb. pf. 1) verbessern, ausbessern, reparieren; p. streho, uro, cesto; — corrigieren, berichtigen; p. spis, pogreške v spisu, številke; zurecht stellen: popravi si pečo! richte dir das Haupttuch zurecht! — wieder gut machen; p. krivico, škodo; — = rezati, entmannen (o živalih) Cig., Kr.; — p. se, sich erholen (nach einer Krankheit), zu einem besseren Aussehen gelangen; — 2) = pospraviti, C.
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »
Število zadetkov: 35
Dostopnost