Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

Celotno geslo eSSKJ
véha1 véhe samostalnik ženskega spola [véha]
    1. lesen zamašek na sodu
      1.1. odprtina na vrhu soda
    2. priprava, s katero se odprtina soda zamaši tako, da preprečuje dostop kisika in omogoča izhod ogljikovega dioksida; SINONIMI: kipelna veha, iz živilstva vrelna veha
STALNE ZVEZE: kipelna veha, vrelna veha
ETIMOLOGIJA: iz vehati v pomenu ‛pihati’ ali iz ↑veha

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
brónhij tudi brónhus -a m (ọ̄; ọ̑)
nav. mn., anat. cevka, ki dovaja zrak iz sapnika v pljuča, sapnica: levi in desni bronhij; razširjenje, vnetje bronhijev
SSKJ²
cévčica -e ž (ẹ̑)
manjšalnica od cevka: ozka, steklena cevčica; izpušne cevčice pri acetilenkah
SSKJ²
cévka -e ž (ẹ̑)
manjša, tanjša cev: ozka cevka; gumijasta, steklena cevka
♦ tekst. (tekstilna) cevka votel valj ali stožec, na katerega se navija preja
SSKJ²
drén1 -a m (ẹ̑)
med. cevka ali trak za odvajanje izcedka iz rane ali telesne votline: gumijast, steklen dren
SSKJ²
drenážen -žna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na drenažo: drenažni jarek; drenažni sistem; drenažne cevi / drenažni trak; drenažna cevka
SSKJ²
dušníca in dúšnica -e ž (í; ȗ) nav. mn.
1. zastar. cevka, ki dovaja zrak iz sapnika v pljuča; bronhij, sapnica: vnetje dušnic
2. zastar. dihalni organ kopenskih členonožcev v obliki cevk; zračnica: žuželke dihajo z dušnicami
SSKJ²
dušník -a m (í)
1. odprtina, luknja za zračenje: napraviti dušnike v oglarsko kopo; zamašiti dušnike v hlevu; dušnik v podmornici / dušniki v kaminu kanali, po katerih je speljan dim, da se zadrži čim več toplote
2. star. cevka, ki dovaja zrak iz grla v bronhije; sapnik, traheja: v dušniku mu grgra
SSKJ²
fióla -e ž (ọ̑) knjiž.
1. steklena cevka z ravnim dnom: fiola za tablete; shranjevanje hroščev v fiolah
2. neprodušno zaprta steklenička, navadno z zdravilom za vbrizganje; ampula: pripraviti brizgalko in fiolo za injekcijo
SSKJ²
kaníla -e ž (ȋ)
med. cevka, ki se da, vstavi, navadno v žilo:
SSKJ²
kapálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na kapanje: kapalno olje / kapalna cevka; kapalna steklenička
♦ strojn. kapalna mazalka mazalka nad ležajem, iz katere priteka olje v ležaj po kapljah
SSKJ²
kapálka -e ž (ȃ)
cevka, navadno steklena, za odmerjanje tekočine po kapljah: dati si kapljice s kapalko / kapalka na steklenički / kapalka za oči
SSKJ²
kapilára -e ž (ȃ)
1. anat. najtanjša krvna ali mezgovna žila: obolelost kapilar / kožne, pljučne kapilare / krvne kapilare / skleroza kapilar
2. fiz. zelo tanka cevka, ki ima veliko površino glede na prostornino vsebovane tekočine: alkohol v kapilari
SSKJ²
kapiláren -rna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na kapilaro: kapilarni in limfni obtok / kapilarna krvavitev / kapilarna cevka
SSKJ²
katéter -tra m (ẹ́)
med. cevka za uvajanje v telesno votlino, v izvodilo, v organ: izprazniti sečnik s katetrom; gumijast, steklen kateter / trajni kateter ki ostane v sečniku za stalno izpraznjevanje (seča)
SSKJ²
klistíranje -a s (ȋ)
glagolnik od klistirati: cevka za klistiranje
SSKJ²
kónus -a m (ọ̑)
1. geom. telo, ki nastane, če se pravokotni trikotnik zavrti okrog katete; pokončni stožec: izračunati površino konusa
2. teh. navadno prisekanemu stožcu podoben (samostojen) del večjih orodij, priprav: konus prebrusiti / konus pipe
// tekst. prisekanemu stožcu podobna cevka, na katero se navije preja: naviti prejo na konus
SSKJ²
ksénon -a m (ẹ̑)
kem. težek žlahtni plin brez barve, vonja in okusa, element Xe: s ksenonom napolnjena cevka
SSKJ²
libéla -e ž (ẹ̑)
1. teh. kratka letev z vdelano cevko, delno napolnjeno s tekočino, za določanje vodoravne lege, vodna tehtnica: naravnati libelo
// cevka, delno napolnjena s tekočino, kot del raznih merilnih naprav: libela pri geodetskih instrumentih
2. knjiž. kačji pastir: tihi let libele
SSKJ²
perésen -sna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na pero: ugotavljati peresno zgradbo / peresni tulec središčni del peresa; peresna cevka spodnji votli del peresnega tulca / peresna konica
● ekspr. vnel se je peresni boj dalj časa trajajoča pisna polemika; ekspr. peresni mojster kdor prepričljivo, zanimivo piše
♦ šport. peresna kategorija kategorija težkoatletov telesne teže med 54 in 62 kg; teh. peresni zaklop
    perésno prisl.:
    peresno lahka blazina
Število zadetkov: 88