Zadetki iskanja
Svetokriški
ajdovski -a prid. ajdovski, poganski: leto resnizo je bil ſposnal cilu en Ajdouski im. ed. m Vuzhenik Seneca ǀ uni Aidouſki im. ed. m mosh Micha ǀ Ah guishnu imamo naturo nashe matere imèti, kateru cilu en Aidauski im. ed. m Vuzhenik je ſposnal, namrezh Cicero ǀ Hippo ena ajdouſka im. ed. ž dekilza rajshi je bila v'morje ſkozhila, kakor de bi bila zholnarjom pervolila, kateri ſo hoteli shnio nezhiſtot tribat ǀ Vuzhiteſe tudi cilu od eniga Ajdouskiga rod. ed. m pametniga zhloveka Anaſſagoras imenovaniga ǀ veliku folka Judauskiga, inu Ajdouskiga rod. ed. m je bil h' Chriſtuſavi Veri perpravil ǀ de ſi lih je bil Ajdouſke rod. ed. ž vere ǀ S. Lorenz je djal timu Ajdauskimu daj. ed. m Rihtariu ǀ Je enkrat edn vprashal tiga Ajdauskiga tož. ed. m Philoſopha Empedokla ǀ ſe je bil salubil zhes sapuvid Boshio vena Ajdousko tož. ed. ž sheno Dalida imenuvano ǀ Sampſon je bil sazhel prevezh po goſtem v' tu Aidousku tož. ed. s meſtu Gaza hodit ǀ venim Ajdouskim mest. ed. m Tempelni ǀ je bil saveso sturil s'enim Ajdouskom or. ed. m Krajlom ǀ Ajdouski im. mn. m Bogouvy kateri ſi ſo bily sbrali sa nijh snaminie tu dreuje ǀ Kadar ſo letu Ajdouſki im. mn. m Mashniki shlishali ǀ cilu tij Aidouski im. mn. m Vuzheniki ſo diali ǀ Resniza, katero tudi ti Aidavski im. mn. m Philoſophi ſo ſpoſnali ǀ ga shelzhejo ti ajdoushi im. mn. m Rabelni ǀ Iest nemiſlem vam s'kusi vuk teh Ajdouskih rod. mn. Piſsariu iskaſat ǀ sakaj preveliku je shelel tem Ajdouskam daj. mn. shenam dopaſti ǀ G. Bug je bil oſtru Samaritanarie shtrajfal, dokler ony ſò Gospud Boga molili, inu tudi Ajdouskem daj. mn. Bogovam shlushili ǀ ali jeſt Ajdouſke tož. mn. m vuke na ſtrani puſtim ǀ Gdu je bil reſvetil une trij Ajdouske tož. mn. m krajle → ajd
Celotno geslo
eSSKJ16
besednik -a samostalnik moškega spola
1. navadno strokovnjak za pravo, ki zastopa, zagovarja koga pred sodiščem; SODOBNA USTREZNICA: odvetnik, zagovornik
2. versko kdor je zveličan in pri Bogu zagovarja skesanega grešnika; SODOBNA USTREZNICA: zagovornik, priprošnjik
3. kdor usvoji spretnost, znanje govorjenja, predvsem v javnosti; SODOBNA USTREZNICA: retorik, govornik
FREKVENCA: 124 pojavitev v 28 delih
Svetokriški
Cicero -na m osebno lastno ime Ciceron: Cicero im. ed. pak je djal, de tu nar nuznishi je tu lepu govorjenie ǀ Berite cicerona tož. ed., ter bote nashli ſapiſsanu ǀ obeden nijma meni samirit, aku bom jeſt s'Ciceronam or. ed. rekal Márk Túlij Cíceron, lat. Marcus Tullius Cicerō (106–43 pr. Kr.), rimski državnik, govornik in pisec; → Tulius
Celotno geslo
eSSKJ16
cicero -ona* samostalnik moškega spola
ekspresivno kdor zna spretno govoriti, pripovedovati (po rimskem govorniku Ciceru); SODOBNA USTREZNICA: govornik
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Svetokriški
Ciceronov -a prid. Ciceronov: kakor ſe je bilu Ciceronovimu daj. ed. m Synvu sgodilu (V, 515) → Cicero
Svetokriški
Cilicija -e ž zemljepisno lastno ime Kilikija: kar je Cicero djal, kadar je bil v' Cilicio tož. ed. prishal (III, 194) Kilíkija, gr. Κιλικία, pokrajina ob jugovzhodni maloazijski obali
Celotno geslo
eSSKJ16
čez3 (čez, čaz, črez) predlog s tožilnikom
1. za izražanje usmerjenosti ali gibanja na drugo stran
1.1 po površini; SODOBNA USTREZNICA: čez
1.2 nad čim; SODOBNA USTREZNICA: čez
1.3 povprek po čem; SODOBNA USTREZNICA: prek
2. za izražanje usmerjenosti ali gibanja povrh česa; SODOBNA USTREZNICA: čez
2.1 za izražanje usmerjenosti dejanja na koga; danes s predlogom na
3. za izražanje položaja na zgornji strani česa, ne da bi obstajal neposreden stik; SODOBNA USTREZNICA: nad
3.1 za izražanje območja, na katero kaže gib roke pri obredih; SODOBNA USTREZNICA: nad
4. za izražanje preseganja česa; SODOBNA USTREZNICA: nad
4.1 za izražanje višje stopnje po položaju, pomembnosti; SODOBNA USTREZNICA: nad
4.2 za izražanje višje stopnje po kaki lastnosti; SODOBNA USTREZNICA: nad
4.3 v zvezi čez vse za izražanje najvišje stopnje; SODOBNA USTREZNICA: nadvse
4.4 v zvezi čez maso/mero/moč/silo za izražanje prevelike količine, mere; SODOBNA USTREZNICA: preveč, čezmerno
4.5 za izražanje dodajanja, stopnjevanja; SODOBNA USTREZNICA: vrh, poleg
5. za izražanje časa
5.1 po katerem se kaj zgodi; SODOBNA USTREZNICA: čez
5.2 v katerem se kaj godi; SODOBNA USTREZNICA: čez, preko
6. za izražanje nejevolje, nesoglasja, nasprotovanja; SODOBNA USTREZNICA: proti, zoper
7. za izražanje nadrejenosti
7.1 danes praviloma z brezpredložnim dajalnikom
7.2 danes s predlogom nad s tožilnikom
7.3 danes s predlogom nad z orodnikom
8. za izražanje vzroka; SODOBNA USTREZNICA: nad, zaradi
9. za izražanje posrednika, načina ali sredstva; SODOBNA USTREZNICA: po
10. z glagoli premikanja izraža, da stanje koga prizadeva; danes praviloma s prehodnimi glagoli in brezpredložnim predmetom v tožilniku ali stilistično s predlogom nad in tožilnikom
10.1 eliptično izraža opozorilo na pretečo nevarnost
11. za izražanje prehajanja dejanja, stanja
11.1 danes praviloma z rodilnikom ali s predlogom do in rodilnikom
11.2 danes z brezpredložnim dajalnikom
11.3 danes s tožilnikom
12. za izražanje usmerjenosti
12.1 dejavnosti delujoče osebe na koga/kaj; danes zlasti z brezpredložnim rodilnikom
12.2 dejanja na koga/kaj; danes z brezpredložnim rodilnikom
12.3 dejanja, stanja, čustva
12.3.1 danes s predlogom o ali glede in rodilnikom
12.3.2 danes z brezpredložnim dajalnikom
12.3.3 danes s predlogom za in tožilnikom
12.3.4 danes s predlogom za in orodnikom
FREKVENCA: približno 7000 pojavitev v 46 delih
Svetokriški
Decius -a/-ija m osebno lastno ime Decij: Ceſsar Decius im. ed., kadar njega ſyn Decius im. ed. je bil rojen ǀ on je bil Capitan, ali Nameſtnik Ceſſarja Decia rod. ed. zhes cellu krajlevstvu ſicilio ǀ Cicero nej mogal sadoſti prehualit tiga ſerzhniga Deciuſa tož. ed. 1. Gáj Mésij Kvínt Traján Décij, lat. Caius Messius Quintus Traiānus Decius, rimski cesar (249–251) panonskega rodu, padel v boju zoper Gote 2. Décij, njegov sin, ki je skupaj s Hostilijanom vladal malo časa po očetovi smrti.
Celotno geslo
eSSKJ16
dober2 -bra -o (dober, dobar) pridevnik
1. ki ima pozitivne lastnosti, zlasti v moralnem pogledu; SODOBNA USTREZNICA: dober
1.1 ki kaže pozitivne lastnosti v odnosu do ljudi; SODOBNA USTREZNICA: dober
2. s širokim pomenskim obsegom ki ima zaželeno lastnost, kakovost v precejšnji meri; SODOBNA USTREZNICA: dober
2.1 ki se pojavlja v veliki meri ali visoki stopnji; SODOBNA USTREZNICA: velik
2.2 ki uspešno izpolnjuje zahteve in dolžnosti, ki mu jih nalaga njegov položaj; SODOBNA USTREZNICA: dober
2.3 ki je glede na določene zahteve, kriterije uspešen, učinkovit, primeren; SODOBNA USTREZNICA: dober
3. ki prinaša pozitivno čustveno stanje, razpoloženje; SODOBNA USTREZNICA: dober
4. z izrazom količine ki nekoliko presega točno mero; SODOBNA USTREZNICA: dober
FREKVENCA: približno 4000 pojavitev v 47 delih
Svetokriški
gospoda -e ž gospoda: Judouska Gospoda im. ed., je miſlila koku bi mogla S. Jacoba na ſvoj tall perpravit ǀ IudausKa Gospoda im. ed./mn. ſo ga bily sa Capitana poſtavili ǀ bote hoteli pres mire jeſti, inu pijti, kakor Gospada im. ed. ǀ veliku Rimske Gospode rod. ed. ſò bily na ohzet povabeli ǀ grè k'Iudouski Goſpodi daj. ed. ǀ sa novu lejtu shenkam taku Goſpodi daj. ed., kakor kmetom ǀ Vna, ſe huali de vſaketeri Goſpody daj. ed. ſi uppa kuhat ǀ Obedn ſe nej potſtopil Krajlu povedat de bi ſe h' ſmerti perpravil, sakaj veliki Gospodini daj. ed.+ nej navada povedat, de bi ſe h' ſmerti perpravili ǀ en dan je bil povabil Rimsko Goſpodo tož. ed. v'gostje ǀ kakor je nauada danaſhni dan per Gospodi mest. ed. ǀ Cicero je shelel, de bi ſyn pred Rimsko Gospodo or. ed. enu lepù govorjene naprei perneſel ǀ Sydj ta offertni Annas s' to Judousko Gosbodo or. ed. Kongruenca z glagolom v množini v drugem zgledu temelji na pomenu in torej ne kaže na slovnično množino samostalnika; → gosposka.
Svetokriški
gosti1 mn. gostija: kadar so gostij tož. mn. raunali, takushnim per Misi tu pervu mejstu ſo dali (I/1, 149) ǀ pishe Cicero, de goſtij tož. mn. ludje ſo bily ſmislili, sa tiga urshoha volo, de bi veliku priatelnou ſi sadobili (IV, 342) ǀ najde de en kloshter je bil ſiſydan Kir je njega hisha ſtala, ter ſamerka da 200 lejt je v'goſtjeh mest. mn. bil (II, 87) Prim. pri Pleteršniku gostȋ ž mn. ‛Gastmahl’; → gostje.
Svetokriški
govorjenje -a s govorjenje: Cicero pak je djal, de tu nar nuznishi je tu lepu govorjenie im. ed. ǀ zhudnu govoriene im. ed. je letu ǀ ta Modri ſeneca je djal, de zhlovek is govorjeina rod. ed. ſe poſna ǀ s' zitro ſvojga slatkiga govorjena rod. ed. ǀ Tullius ſe more hualit sa volo ſvoiga lepu govorjena rod. ed. ǀ S. Peter Chryſologus ſe mozhnu ſerdj zhes takushnu govorjenie tož. ed. ǀ Logica vuzhij s' gruntam ſvoje govorjenje tož. ed. sklenit ǀ ſvoje govorienie tož. ed. na prei perneſe ǀ je bila enu maihinu mejſta temu paklenskimu jeshu skuſi govorjeine tož. ed. dala ǀ Cicero je shelel, de bi ſyn pred Rimsko Gospodo enu lepù govorjene tož. ed. naprei perneſel ǀ Chriſtus je vuzhil, inu ſturil: Pohleunoſt v'beſſedah, ſtonovitnoſt v'veri, ſramoshlivoſt v'govorjeni mest. ed. ǀ So tekli kmeti, ter grobu po kmeteshku so jo ſtepli shnyh laſhnivo prizho, inu sgouarjeniam +or. ed. Zapis lepu govorjena je bolj verjetno sintaktična napaka kot pa indic za obstoj besede lepogovorjenje.
Svetokriški
Mark(us) -ka m osebno lastno ime Marko: Kakor s. Marcus im. ed. pravi ǀ Myr bodi tebi Marcus im. ed. Evangeliſt moj ǀ Marcus im. ed. Craſsus je tulikajn blaga imel ǀ krajl Marcus im. ed. Antonius hozhe sa ſvojo krajlizo to bogato Cleopatro udobit ǀ Marcus im. ed. Tul: Cicero nej mogal sadoſti prehualit tiga ſerzhniga Deciuſa ǀ ſta bila ſposnala una dua Sveta brata Marcus im. ed., inu Marcellianus ǀ Pishe Boronius, de tu lejtu 170, kadar Ceſſar Marcus im. ed. Aurelius, inu Lucius Verus ſta na semli regirala ǀ Oh velika gvishnu ſrezha tvoja je bila S. Mark im. ed. ǀ je bil isvolil S. Marca rod. ed. hisho ǀ Taku je djal Chriſtus k' S. Marcu daj. ed. ǀ je bil S. Marca tož. ed. obiel, inu kushal ǀ Plato huali Marca tož. ed. Attiliuſa ǀ per S. Marcu mest. ed. vſelej Leva malaio ǀ per S. Marku mest. ed. na 14. polj. 1. Sv. Márko, evangelist (SP Apd 12,12) 2. → Krasus 3. → Antonius 1., → Markanton 4. → Cicero 5. Sv. Márko, mučen skupaj z bratom Marcelijanom za časa Dioklecijana 6. → Avrelius 7. → Atilius
Svetokriški
prijaznost -i ž 1. prijaznost: obena rejzh nej nuznishi kakor prava priaſnoſt im. ed. ǀ Cicero pravi od priaſnoſti rod. ed. ǀ nej pryaſnoſti rod. ed. na semli taku velike, de bi nemogla farataria noter skrita biti ǀ Nej sadoſti, de mu nezh hudiga neſturish, ali voszhish, ampak de ſe shnym ſpravish, priasnoſt tož. ed. ponovish ǀ sa priasnost tož. ed. Boshjo malu marash ǀ Nad katero priasnoſtio or. ed. mozhnu ſe je zhudil Dionyſius 2. ljubezenska voljnost: kakor skuſi tu shkodlivu shmajhlajne priasnoſt tož. ed. ſe vdobi ǀ Ti neſramoshliua shena, klafash, tovarshtvu s' tem, inu s' unem dershish, hisha po nozhi, inu po dneui ym je odperta, s' vſaketerim priasnoſt tož. ed. dellash, kamer te poklizheio tezhesh ǀ ushe dolgu zhaſsa ima snanje, priasnost tož. ed. s'eno moshko pershono ǀ preveliko priaſnoſt tož. ed. je imel s'Mujshkro tajſte Firshtine → pranost
Svetokriški
Rim -a m zemljepisno lastno ime Rim: Rim im. ed. ſe imenuje od Romula ǀ ſo bily njeh Ame peld na ſrejd Rima rod. ed. poſtavili ǀ kar od Rjma rod. ed. piſhe Cicero ǀ sdaj je shal s' S. Barnabam v' Panphilio, sdaj v' Rim tož. ed. k' S. Petru ǀ s: Peter ſe oberne pruti Lashki Desheli, inu pride v'Rim tož. ed. ǀ kadar v Rimi mest. ed. Cato je regeral ǀ veKshi ſvetnize bote tuKaj per naſs nashli, Kakor paK v'Rimi mest. ed. Rím < slovan. *Rýmъ ← rom. < lat. Rōma, it. Roma, prestolnica rimskega cesarstva, krščanstva in Katoliške cerkve
Svetokriški
rimski -a prid. rimski: Pompèius Rimski im. ed. m Ceſar je bil ſvoj peld ſturil s'shlahtneh kamenu ǀ lubenſniu, kakor Pompeius Rimſki im. ed. m Ceſſar ǀ Odgouorij ner poprej en Rimiski im. ed. m Goſpud ǀ Inu Gartia Ramski im. ed. m Purgarje dial, kadar Ceſſar bil ga je ſapovedal gajshlat. Civis Romanus ſum ǀ Letu je dobru vejdla Rimska im. ed. ž Gospa Lugretia ǀ Ta vishishi Rimsha im. ed. ž Gospoda je bila prepovedala ǀ Rimsku im. ed. s krajlevuſtvu je tebi danu ǀ ga je imenoval ſynu Rimskiga rod. ed. m ſtola ǀ veliku Rimske rod. ed. ž Gospode ſò bily na ohzet povabeli ǀ ſe vojskouati zhes ſaurashnike Rimskiga rod. ed. s krajlevustva ǀ je bil s' ſvoio mozhno vojſko od Rimſkiga rod. ed. s meſta prozh potegnil ǀ Marcus Antonius je bil pokaſal ſrajzho tiga dobrutliviga Ceſaria Auguſta Iudiusa Rimskimu daj. ed. m folku ǀ je bil odgovuril Pirrus Rimſkimu daj. ed. m Generalu Fabriciuſu ǀ leta ſe ie bil Rimski daj. ed. ž goſpodi ſameril ǀ Nezh nenuza brumnoſt, inu sakonska vera Lucrety Rimski daj. ed. ž Gospej ǀ je Rimskimu daj. ed. s Krajleſtvi Myr sadubil ǀ Ceſſar Auguſtus vus Rimski tož. ed. m folk je en dan goſtil ǀ kakor je S. Paulinus sahualil eniga Rimskiga tož. ed. m ži. Gospuda Alexiuſa is imenam ǀ en dan je bil povabil Rimsko tož. ed. ž Goſpodo v'gostje ǀ veliku lejt je branil Rimsku tož. ed. s meſtu pred tem ſaurashnikam Franzoſam ǀ Je regeral Rimſku tož. ed. s krajleuſtvu Claudius Ceſſar ǀ En Angel ſe taiſtimu folku na Rimskim mest. ed. m Gradi prikashe ǀ Ta ſteber prezej ſam od ſebe ſazhne ſe ulezhi po cellem Rimskem mest. ed. s meſtam pruti tej vodi Tiberis imenovani ǀ njegou ozha Cicero je shelel, de bi ſyn pred Rimsko or. ed. ž Gospodo enu lepù govorjene naprei perneſel ǀ kadar Antoninus, inu Brutus Rimska im. dv. m Firshta na semli ſta ſe vojskovala ǀ Rimski im. mn. m Gospodizhizhi ſo ny na shlushbo ſtregli ǀ nekadaj Rimſki im. mn. m Purgarij velik vrshoh ſo imeli veſseliti ſe ǀ jeſt ſpumnim kaj te ſtare Rimske im. mn. ž hiſtorje pravio ǀ katiro Ceſſar Cajus Caligula je bil Rimskim daj. mn. Purgariom dall ǀ Ceſſar Numa Pompilius je bil vſe Rimske tož. mn. m purgarje v' goſtie povabil ǀ de bi ſe ſamimu Papeshu ſpovedal, inu vſe Rimske tož. mn. ž Cerkvi obijskal ǀ berem v' Rimskih mest. mn. hiſtoriah ǀ nemorem ſamauzhat, kar ſim v'Rimiſkih mest. mn. hiſteriah bral ǀ S'Rimskimi or. mn. sholnerij ſo bilij shli Christuſa loviti → Rim
Svetokriški
Tul. krajšava osebno lastno ime Tulij: Marcus Tul: im. ed. Cicero nej mogal sadoſti prehualit tiga ſerzhniga Deciuſa (III, 269) → Tulius
Svetokriški
Tulius m osebno lastno ime Tulij: Tulius im. ed. odgovorj (IV, 426) ǀ Urshoh da Tullius im. ed. (III, 334) ǀ Tullius im. ed. ſe more hualit sa volo ſvoiga lepu govorjena (III, 358) → Cicero; identiteta je potrjena z referenco na robu Tull. l. 2. de nat. Deor. (III, 334), tj. De natura deorum.
Svetokriški
zmisliti -im dov. 1. pomisliti: kadar zhes dan ſte perſileni dellat de nemorite na isvelizheine vaſhe dushe ſmislit nedol., inu vaſho molitvu dopernesti ǀ Kadar kuli jeſt ſmislim 1. ed. na letu kar piſſe Vincentius Belvacenſis od Svete Marte ǀ ty neverni Ajdje ſo diali, de Bug neskerbi, inu nesmisli +3. ed. na lete semelske rezhy ǀ kadar kuli smislio 3. mn., de ſo boshie sapuvidi prelomili ǀ Kadar kuli je na njega smislil del. ed. m, vſelej je dial ǀ de bi vidila hisho gorèti, bij ſe nesmiſlila +del. ed. ž de bi pomagala gaſiti 2. izmisliti si, domisliti se: vſe tu hudu Kateru more smiſlit nedol., zkes nijh govorij ǀ v' katerim ſe ſapopade vſe kar dobriga, inu nuzniga ſe more ſmiſlit nedol. ǀ kar hudiga, strashniga, inu shkodliviga ſe more smislit nedol. ſe usdigne zhes taistu mestu ǀ ta katiri vekshi norzhie ſmisli 3. ed., inu triba, pametnishi je shtiman ǀ Lucifer je ſmislil del. ed. m eno kunshtno visho ſvoje rihte sabelit ǀ Sa tiga volo hudizh je ſmislil del. ed. m, inu navuzhil ludy pleſſat ǀ kateri je bil ſmiſlil del. ed. m lashye ǀ Ali gdu je leta pleſſ smiſlil del. ed. m, inu navuzhil vaſſ ǀ nej faratarje de bi jo nesmislil +del. ed. m ǀ pishe Cicero, de goſtij ludje ſo bily ſmislili del. mn. m, sa tiga urshoha volo, de bi veliku priatelnou ſi sadobili → izmisliti si/se
Število zadetkov: 19
Dostopnost